Vzgojimo si svoje sadike

Foto: Shutterstock

Pri vzgoji sadik je zadaj lahko cela znanost. Če pa se tega lotevate ljubiteljsko, za domačo rabo, in takšnih nas je največ, se mnogo stvari da improvizirati, rezultati pa so ravno tako odlični.

Zakaj sploh vzgajati svoje sadike?

V časih, ko je hrana vedno dražja, ko postajamo vedno bolj sumničavi nad vsem, kar nam ponujajo trgovci, ko s pozornostjo spremljamo obvestila katero živilo je zaradi previsoke vsebnosti kakšne od kemikalij umaknjeno iz prodaje, si ljudje želimo domačih pridelkov. Seveda se da sadike tudi kupiti (kar pa sploh ni poceni!), vendar na ta način nimamo nadzora nad najnežnejšo dobo rastlinic. Ne vemo, kako so gojene, s čim so hranjene, v kakšnem substratu so rasle. Ker hranila in substrati niso vsi najboljše kvalitete, proizvajalci pa si želijo vzgojiti čim več sadik za čim nižjo ceno, si lahko mislimo, da marsikaj kar kupimo zadošča predvsem kriteriju čim večjega zaslužka proizvajalca.

Torej, zavihajmo rokave

Za vzgojo sadik potrebuješ seme, substrat in posodo, kamor boš sejal, lončke v katere boš presajal in prostor. Pa seveda vodo za zalivanje. Gremo po vrsti.

Semena so lahko lastna, kupljena, podarjena… Če le gre, sejmo semena, ki smo jih pridelali sami ali so vsaj ekološko pridelana. Če nas skrbi kaljivost, jih lahko par poskusimo nakaliti prej. Če smo semena kupili, potem na vrečki piše rok uporabe, tj. čas do katerega so še kaljiva. Nekatera semena s časom izgubljajo kaljivost, druga pa jo nekaj časa celo pridobivajo.

Substrat

Lahko kupimo katero od bio mešanic za setev, lahko pa sejemo tudi v domač dobro predelan kompost. Pa še tega je dobro presejati, da je res zračen in prhek. Vrtna zemlja se praviloma preveč zbije in za sadike ni primerna.

Večina zelenjadnic bolje kali v temi. Torej ni dovolj, da semena položimo na zemljo, ampak jih čisto narahlo zasujemo. Plast zemlje nad semenom ne sme biti večja kot je trikratni premer semena. Lahko pa rastline tudi pokrijemo, vendar le do kalitve. Čim vzkalijo, svetlobo nujno potrebujejo.

Pomembna je tudi temperatura. Velja, da rastline potrebujejo visoko temperaturo za kaljenje, ko pa enkrat skalijo, se lahko temperatura zniža. Torej, kalimo na toplem (nad 20⁰ C), kasneje pa rastline prestavimo na hladnejše mesto.

Posoda za setev

Sejemo na gosto v malce večjo nizko posodo. Za domačo rabo se krasno obnesejo banjice od sladoleda, ali kakšna nižja odslužena posoda. Morda celo star oškrbljen lonec. Iz semena najprej zrastejo klični listi, nato pa prvi pravi listi. Takrat je čas za presajanje ali pikiranje. Pikiramo v lončke. Lahko si kupimo sadilne platoje, čisto lepo pa se obnesejo tudi navadni jogurtovi lončki. Velikost lončkov je nekoliko odvisna od velikosti rastline. Recimo bučka bo potrebovala več prostora kot paprika ali peteršilj. Če vas omejuje prostor, pa seveda naredite tako, da bo vse skupaj kar najbolj racionalno.

Kako presajati?

Lončke napolnite s substratom, ga nekoliko vtisnete in rahlo popršite z vodo. S prsti ali leseno palčko (jaz uporabljam zaobljen ročaj stare kuhalnice) v substrat naredimo luknjico in vanjo, vse do kličnih listov »potopimo« mlado rastlino. Manj globoko sadimo le podzemne rastline, recimo zeleno ali peso. S prsti rahlo vtisnemo zemljo okoli rastlin, da koreninice ne visijo v prazen prostor. Vse skupaj pazljivo zalijemo in pri tem pazimo, da voda ne poškoduje ali odplahne rastlin.

Rastline so začele z rastjo

Ko se rast prične, potrebujejo mlade rastlinice obilje svetlobe, sicer se bodo »pretegnile«. Pretegnjene rastline so manj čvrste, manj odporne in bledih listov. Če naravne svetlobe ne dovolj si lahko pomagamo tudi s posebnimi žarnicami.

In kdaj z rastlinami ven?

Preden jih posadimo na vrt, jih nekaj dni utrjujmo zunaj. Tam bodo deležne celotnega spektra sončne svetlobe in vetra. In potem – so naše sadike pripravljene.