Foto: ShutterstockV maju narava zažari v vsej svoji lepoti. Travniki so polni cvetja, vrt se kiti v svoji novi zeleni preobleki. Maj je mesec, ko se v vrtu veliko dogaja. Sadike, ki smo jih skrbno negovali in čuvali že nekaj tednov, bodo sedaj dobile svoje končno mesto pod soncem. Tako kot pri ostalih mesecih tudi tu velja previdnost in potrpežljivost. Vremenske razmere so tiste, ki narekujejo, kdaj je čas, da na odprto posadimo in posejemo tudi tiste vremensko bolj občutljive rastline.
Skrb za gredice
Skrb za to, da so gredice okopane ter da na njih ni plevela, je še vedno najpomembnejše opravilo. Več plevela kot odstranimo že ob začetku rasti, manj težav bomo z njim imeli kasneje.
Nekatere rastline bodo potrebovale oporo, zato jo že sedaj pripravimo in postavimo na gredice. To velja tako za lesene kole za visok fižol, kot za oporo za paradižnik, kumare, jajčevce in papriko.
Plodovke potrebujejo ogromno hranil, zato gredice, kamor jih bomo posadili, dodobra posujemo s kompostom ali pa v zemljo vdelamo briketirana gnojila. Posebej to velja za buče, ki so zelo »požrešne«. Te lahko posadimo tudi kar direktno na kompostni kup.
Preberi tudi: Vse o sajenju plodovk
Pripravimo si tudi ustrezen material za zastirko (slama, posušena trava, listje, sekanci, volna), da jo bomo dali okrog na novo posajenih rastlin. Ta bo v vročih dneh zadrževala vlago v tleh, zato bo potrebno manj zalivanja, manj pa bo tudi plevela.
Zastirko damo tudi k jagodam, saj bo ta preprečila stik sadežev z zemljo. Tako bodo jagode ostale čiste in bodo tudi manj gnile.
Sejanje
V začetku meseca na grede sejemo nizek fižol, od sredine meseca naprej pa tudi že visok fižol. Temu prej postavimo kole za oporo in v jamico ob vsak kol posejemo 10 semen.
Sejemo lahko poletne sorte solat, kolerabico in koromač za poletni pridelek.
Prav tako lahko posejemo blitvo, rdečo peso in por za poznejši pridelek.
Presajanje sadik
Sadike plodovk presajamo na prosto, ko je zemlja dovolj ogreta. To je seveda različno, odvisno od klimatskih razmer, v katerih živimo. Primorci lahko presajajo že konec aprila, medtem ko bo pravi čas za višje ležeče in bolj mrzle kraje morda šele proti koncu maja ali celo šele v juniju.
Vsekakor pa velja splošno pravilo, da se plodovke sadi na prosto po ledenih možeh, torej po 15. maju. Takrat presajamo sadike paradižnikov, jajčevcev, bučk, buč, lubenic, melon, kumar in paprik. Prav tako takrat sadimo sadike sladkega krompirja.
Ko sadike presadimo, jih dobro zalijemo, prav tako pa vsaj na začetku skrbimo za redno zalivanje.
Paradižnike posadimo globoko, saj poženejo korenine tudi iz stebla, ter jih sproti privezujemo na oporo in odstranjujemo zalistnike.
Če so noči hladnejše, plodovke ponoči še dodatno zaščitimo s kopreno.
Pretekle setve na gredo
Kar smo sejali v aprilu, zdaj že pridno raste. Pobiramo lahko špinačo, mlado čebulo, redkvico. Špinači obtrgavamo zunanje liste in si tako zagotovimo dolgotrajen pridelek. Redčimo tudi goste setve rdeče pese, blitve in korenčka. Sadike blitve lahko razsadimo, pri korenovkah pa to ni priporočljivo. Lahko pa počakate, da bodo mali korenčki nekoliko večji in jih takrat izpulite in porabite.
Zelišča
Zelišča ne potrebujejo svoje gredice, ampak jih sadimo kar med ostalo zelenjavo. Med paradižnik posadimo baziliko in ognjič, k fižolu šetraj in med kumare koprc. Šetraj in fižol se dobro ujameta tako na gredi kot na krožniku, zato ob kuhanju fižolovih jedi ne bomo pozabili na zelišče. Enako velja za paradižnik in baziliko.
Kapucinko sejemo po vsem vrtu, saj odvrača škodljivce, zelena zastirka iz nje pa zmanjšuje število strun v vrtu.
Priprava sadik za jesen
Maja že lahko pričnemo z vzgojo sadik za jesenske pridelke, kot je zelje, ohrovt (tako listnati, brstični kot glavnati) in cvetača.
Škodljivci
V tem času so na delu predvsem polži. Te je najbolje čim bolj odstranjevati, sicer tvegamo, da nam bodo pogrizljali vso zelenjavo. Polže odganjajo tudi kapucinke, ognjič, timijan, žajbelj, zato jih posadimo med različne zelenjadnice.
Veliko nevarnost za pravkar posajene sadike predstavlja mramor, ki ponoči veselo lazi naokrog in pregrizne sadiko tik nad tlemi.
Na bobu se rade razvijejo uši, zato ob njihovih močnih napadih odščipnemo rastlini vrh, s tem ustavimo njeno rast, pa tudi ušivost.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Hvala za zelo koristne nasvete!!!
Mene pa zanima, zakaj mi letos peteršilj ne pride ven! Sejala sem ga najmanj 4 x, na različne gredice! To se mi je kakšno leto že zgodilo. Lani npr. mi je uspeval krasno.
Kupila sem par sadik in ga nato posadila. V začetku je bil lep, zelen, sedaj pa je začel že rumeneti. Zgleda, da bom letos brez peteršilja, ki mi je sicer nepogrešljiv v kuhinji.
Poskusila ga bom posejati še v eno posodo za rože.