Foto: GPTV teh dneh se po večini osnovnih šol po Sloveniji odvijajo valete. Se pravi, slovesni zaključki osnovne šole. Ki so v zadnjih letih postali že pravcati maturantski plesi. Obleke, čevlji, frizure, make up, nohti … so vse manj dekliški, fantovski in mladostni in vse bolj posnemajo estradni blišč.
Vsem se tako zelo mudi preseči svoja rosna leta in izgledati čim bolj odraslo. Razen seveda mamam na tribunah. Te skušajo(mo) izgledati čim bolj kot najstnice, ali vsaj ženske v rosnih dvajsetih. Kar je svojevrsten paradoks, vreden samostojne teme.
V glavnem, valeta je zaključek osnovne šole. Zadnje uradno druženje v tej zasedbi – s sošolci, učitelji in starši. In je lep dogodek. Pogosto ganljiv in tudi zabaven ter duhovit, če le devetošolci uspejo vanj vnesti nekaj svoje razigranosti in hudomušnosti.
Ni pa ta uradni del, ki navadno poteka v prostorih šole, ves program. Po valeti namreč pride tudi tako imenovani ‘after’. Se pravi zabava po valeti. Ki pa je namenjena le učencem. In ti ‘afterji’ vsako leto dvigujejo več prahu. Na njih se namreč pogosto dogajajo takšni in drugačni incidenti. Od bruhanja, izpiranja želodca na urgenci, vandalizma … do hudih prometnih nesreč. V veliki meri pa žal k njim prispevajo prav starši. V bistvu ‘afterje’ organiziramo starši. Rezerviramo prostor, poskrbimo za hrano in pijačo. Tudi alkoholno.
Za obnašanje najstnikov veljajo ena pravila in za obnašanje staršev veljajo druga pravila. Najstniki preizkušajo meje in starši meje postavljamo.
Starši z najstniško mentaliteto
Nič čudnega ni, da najstniki preizkušajo meje. Da se želijo dokazati, pokazati pred vrstniki, da niso več otroci. Mladim smo danes odvzeli večino možnosti iniciacije, ki je psihološko še kako potrebna, in posledično si jo pač poiščejo sami. Prepovedane substance so pač ena od njih. Vožnja brez izpita tudi. Razne nevarne aktivnosti in vandalizem prav tako. Na žalost, ampak tako je in najstniške, še nedorasle možgane kot takšne upošteva tudi zakonodaja.
Za mlade je takšno obnašanje do neke mere normalno, še zlasti, če niso bili v zgodnjem otroštvu položeni trdni temelji notranje gotovosti in morajo svojo vrednost potrjevati med vrstniki.
Ni pa obnašanje, ki ga videvamo ob teh ‘afterjih’, normalno za odrasle ljudi. Še posebej za starše. Vedno se namreč najde nekaj staršev, ki se jim zdi primerno, da devetošolcem priskrbijo alkohol. In vse ostale, ki se s tem ne strinjajo, označijo za zahojene nazadnjake, ki svoje otroke zavijajo v vato.
To je zelo občutljiva tema za vsakega starša. Nobene garancije na vsem svetu nimaš, da se prav tvoj otrok ne bo napil. Da ne bo storil česa neprimernega. Nekaj, česar se bo pozneje sramoval sam in ti z njim. In potem bo lahko vsak rekel: “Glej tistega čistuna, najbolj glasen je bil, da mladi ne smejo tega in onega, potem pa glej njegovega otroka. Taki so najhujši.” To je situacija, ki se lahko zgodi vsakemu od nas. Zato smo na koncu vsi tiho. In obvelja to, kar določijo starši z najstniško mentaliteto. To je, da je otrokom treba dovoliti, da se znorijo. Ne samo dovoliti, treba jim je pripeljati par platojev piva, par litrov vodke in seveda sok, da bo šlo lažje po grlu.
Ni normalno, da je na zabavi 14 do 15 letnih otrok alkohola v izobilju in da so ga nabavili, pripeljali in plačali starši. Še to možnost vzamemo otrokom, da bi se morali sami znajti.
Zakonodaja
Zakonodaja je na tem področju, zlasti v zasebnih prostorih, še nedorečena, toda načeloma velja, da je ponujanje in omogočanje uživanja alkohola mladoletnim osebam prepovedano in kaznivo. Morda ni sporno svojemu najstniškemu otroku ponuditi kozarček šampanjca ob posebni priložnosti ali kaj drugega občasno, če smo mnenja, da je bolje, da se kulture pitja nauči doma in ne v mestnem parku. Vsekakor pa je tako moralno kot zakonodajno sporno alkohol ponujati tujim otrokom.
Normalno je, da otroci preizkušajo meje. Tudi je dokaj normalno, da se bo na ‘afterju’ znašla kakšna steklenica. Ni pa normalno, da je na zabavi 14 do 15 letnih otrok alkohola v izobilju in da so ga nabavili, pripeljali in plačali starši. Še to možnost vzamemo otrokom, da bi se morali sami znajti.
Za obnašanje najstnikov veljajo ena pravila in za obnašanje staršev veljajo druga pravila. Najstniki preizkušajo meje in starši meje postavljamo. Na starših je, da z odraščanjem otroka pravila vse bolj rahljajo in omogočajo vse bolj prožne meje. In na najstnikih je, da te meje raztegnejo, kolikor le lahko. Ker vendar želimo, da se naši otroci slej ko prej razvijejo v samostojne odrasle ljudi. Zato bomo straši zamižali na eno oko, če bo najstnik z zabave prišel rahlo okajen. Raje bomo zjutraj zgodaj uredili kakšno konkretno skupno opravilo okoli hiše, da bo nekoliko okusil posledice svojih dejanj. Toda če starši meje popolnoma spustimo in smo celo mi tisti, ki otroka dobesedno porinemo tja, kjer mu ni še mesto in mu serviramo tisto, kar mu še ne pripada in mesto odraslega, ki si ga mora šele priboriti in še bolj zaslužiti, nismo kul starši, kot se nam morda zdi. Ampak smo ga zgolj oropali okvirja, ki mu bi pomagal odrasti v zadovoljnega in srečnega človeka.
Glede tega ali na ‘after’ zabavo po valeti sodi alkohol, so mnenja lahko deljena. Zagotovo pa na ‘after’ nikakor ne sodi alkohol, ki so ga tja pripeljali starši!
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Uroš Perko: “Ko oče prevzame svojo vlogo in postavi meje pri vzgoji, to mamo izjemno razbremeni”
Dr. Andreja Poljanec: Kako ob mladostniku ohraniti mirne živce
Nada Zupančič: “Vstopimo v najstnikov svet, tudi če smo štorasti in nimamo besed”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
