Kaj imajo skupnega skrbi in komolci?

Foto: Canva

»Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27) je eden izmed mojih najljubših svetopisemskih citatov. Vsakokrat, ko ga slišim ali preberem, me nagovori. A kljub temu mi premalokrat uspe, da bi ga zares živela. Skoraj vedno me kaj skrbi: skrbi me, kaj si bodo mislili drugi, skrbi me, če bom imela dovolj časa, da nekaj opravim, skrbi me, da nekaj ne bo dovolj dobro in tako naprej. Prejšnji teden sem naletela na youtube posnetek, ki je bil kot naročen zame: »Kako nehati skrbeti«. Ustvarjalec WheezyWaiter (Craig Benzine) deli nasvete, ki so njemu pomagali živeti bolj brezskrbno.

Zakaj sploh skrbimo?

Ljudje se predajamo skrbem, ker menimo, da se bomo s tem izognili neprijetnim presenečenjem. Prepričani smo, da če si bomo vnaprej predstavljali vse možne slabe izide določene situacije, se te grozne stvari ne bodo zgodile. Vendar na to nimamo zares vpliva (kot nas opomni Jezus v Matejevem evangeliju). Posledica nenehne zaskrbljenosti je le to, da nismo zares prisotni v sedanjosti in v življenju ne uživamo.

Skrbi nam ne pomagajo, da smo bolje pripravljeni na življenje. Večkrat povzročijo ravno obratno. Če imamo pred očmi ves čas vse možne negativne posledice, je veliko bolj verjetno, da bomo zaradi strahu obstali prikovani na mestu in ne naredili ničesar.

Kaj nam torej lahko pri tem pomaga?

Migaj!

Znano je, da telesna aktivnost pozitivno vpliva na naše počutje. Ko premikamo telo se naši možgani osredotočajo na gibe in okolico, zato imajo manj časa za ukvarjanje s skrbmi. Zato lahko pomaga, če telovadimo. Lahko začnemo z redno rutino, se lotimo teka ali pa gremo tudi samo na vsakodneven sprehod. Ni potrebno, da je aktivnost kompleksna, že samo to, da razgibamo napet vrat ali se pretegnemo, lahko našim možganom pomaga, da se osredotočijo na nekaj drugega, kar niso skrbi. Lahko vstanemo in se pet minut sprehajamo po prostoru. Če odidemo ven iz hiše (v naravo ali pa samo na svež zrak), pa še toliko bolje.

Prepričani smo, da če si bomo vnaprej predstavljali vse možne slabe izide določene situacije, se te grozne stvari ne bodo zgodile. Vendar na to nimamo zares vpliva.

Spremeni okolje

Včasih lahko pomaga že samo to, da zamenjamo svoje okolje. Lahko se premaknemo v drug prostor, za par minut stopimo ven iz hiše, se odpravimo v bližnji gozd, se kam odpeljemo … Ko spremeniš karkoli v svoji okolici (lahko samo pospraviš mizo), se tvoji možgani že osredotočijo na novo okoli nas in skrbi (vsaj za nekaj časa) izginejo.

Loti se tistega, kar te skrbi

Če s seboj v mislih ves čas nosiš seznam opravil, ki jih moraš narediti – izberi eno stvar in se je loti! Seznam je morda res dolg, a nekje je treba začeti. In četudi ta stvar morda ni najvišje na prioritetni lestvici, ti bo opravljena naloga dala motivacijo, da se lotiš še česa. In medtem ko se boš posvečal opravkom, bodo skrbi v tvojih možganih zdrsnile v ozadje. Četudi ne narediš vsega s seznama, si naredil več kot nič. In tudi to je nekaj vredno.

Bodi čuječ

Ko rečemo, da želimo imeti manj skrbi, pravzaprav hočemo reči, da želimo več mirnosti. Bog nam na več mestih v Svetem pismu obljublja svoj mir, zato je morda prva stvar, ki jo lahko naredimo, da molimo: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,6-7)

Umirimo se lahko tudi tako, da se osredotočimo na svojo okolico ali pa na telo. Pri tem nam lahko pomaga »pravilo 3-3-3«. Pri tej vaji našteješ tri predmete, ki jih vidiš v svoji okolici, tri stvari, ki jih slišiš in premakneš tri dele svojega telesa. Ta vaja ti pomaga, da pozornost preusmeriš iz zaskrbljene notranjosti na svet okrog sebe.

Svoje telo pa lahko umirimo tudi tako, da se osredotočimo na dihanje. Obstaja veliko dihalnih vaj, ki umirijo naš živčni sistem. Ena izmed njih je »kvadratno dihanje«: vdihnemo medtem ko štejemo do štiri, nato dih za štiri sekunde zadržimo, izdihnemo medtem ko štejemo do štiri in ponovno za štiri sekunde zadržimo dih. To ponavljamo dokler želimo.

Tudi na videz majhna in nepomembna dejanja nam lahko pomagajo, da živimo kar čim bolj mirno in brez-skrbno življenje.

Napiši seznam

Svoje skrbi prenesi iz glave na papir. Zapiši, kaj te skrbi. Če to ne pomaga, nekomu povej, kaj vse te skrbi. Ne išči rešitev, le ubesedi svoje skrbi. Velikokrat pomaga že to, da ozavestimo, kaj točno nam povzroča stres.

Ko veš, kaj te skrbi, pa svojo pozornost preusmeri v nasprotno smer. Napiši, za kaj vse si lahko v svojem življenju hvaležen. Na svetu je veliko reči, ki nas lahko upravičeno skrbijo, ampak če se ves čas le predajamo skrbem, ne bomo ničesar spremenili. Le vedno slabše se bomo počutili. To ne pomeni, da težave zanikamo, vendar smo pri njihovem reševanju veliko bolj učinkoviti, kadar smo zadovoljni in pozitivno naravnani.

Naredi načrt

Če imaš načrt, veš točno, kaj moraš delati, kdaj, kje in zakaj. To odstrani kar nekaj skrbi in stresa. Poleg tega pa se zaposliš in nimaš časa za razmišljanje o skrbeh. Tudi če tvoj načrt ni popoln ali ga moraš kasneje prilagoditi, se že samo zato, ker imaš nek načrt po navadi počutiš bolje. S tem ko zapišeš, kako se boš s svojimi skrbmi spopadel, postanejo te veliko bolj obvladljive.

Verjetno ne boš nikoli povsem brez skrbi, imamo pa nad njimi več nadzora kot si mislimo. Tudi na videz majhna in nepomembna dejanja nam lahko pomagajo, da živimo kar čim bolj mirno in brez-skrbno življenje. Saj takrat, kadar smo bolj mirni in zadovoljni s sabo, smo tudi boljši zakonci, starši, prijatelji in sodelavci.