Foto: ShutterstockSodeč po raziskavah, okrog 15 % poročenih parov že pol leta ni imelo spolnih odnosov. Enako število jih ima spolne odnose manj kot desetkrat na leto. Kako razširjen je fenomen, kaže dejstvo, da se pojem »sexless marriage« (zakon brez spolnosti) v brskalnikih pojavlja osemkrat pogosteje kot »loveless marriage« (zakon brez ljubezni). Zakonci pa naj bi se šestnajstkrat pogosteje pritoževali nad partnerjem, ki si ne želi spolnosti, kot nad partnerjem, ki se ne želi pogovarjati.
Sodeč po raziskavah, okrog 15 % poročenih parov že pol leta ni imelo spolnih odnosov.
Za krščanske zakonce je odtegovanje spolnosti greh
Spolnost ni le ena ključnih sestavin vsakega zdravega zakona, opozarja Jessica Parker, ameriška krščanska avtorica in raziskovalka na področju spolnosti. V Svetem pismu jasno piše: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso.« (Mt 19,5) Poleg tega apostol Pavel zdravim zakoncem naroča: »Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj.« (1 Kor 7,5)
Za krščanske zakonce je odtegovanje spolnosti torej greh. Toda kaj preostane nezadovolj(e)nemu zakoncu? Naj se začne boriti proti dolgotrajnemu in trdovratnemu zavračanju, ki je vsekakor grešno? Naj se osredotoči na molitev za sozakonca? Ali se preprosto sprijazni?
Najprej je treba vzpostaviti zaupanje
Po mnenju Jessice Parker mora biti izhodiščna točka zaupanje. Zakonci, ki zavračajo spolne odnose, tega po navadi ne počnejo iz zlobe, ampak zaradi občutkov, ki jih bolijo bolj od zavračanja partnerja. To pomeni, da je v ozadju skrit strah. Lahko gre za strah pred tem, da niso dovolj dobri, da se bodo osmešili, da jih bo bolelo, da jih bo partner izkoristil, da si želi samo fizične ljubezni, da jih bo primerjal s prejšnjimi zvezami ali pornografijo.
»Iz nekega razloga se zakonec, ki zavrača spolne odnose, v postelji počuti negotovo,« poudarja Parkerjeva. Kadar mu omenite spolnost, takoj zavzame obrambno držo. »Kaj pa, če bi med vama vladalo popolno zaupanje?« sprašuje Parkerjeva. »Kaj, če bi vaš zakonec vedel, da imate vedno pred očmi njegovo dobrobit in da ste njegov prijatelj, ki ga neskončno ljubi?« Če želimo v zakonu narediti korak naprej, moramo najprej začeti ustvarjati varno okolje, v katerem bo zakonec čutil ljubezen in podporo.
»Iz nekega razloga se zakonec, ki zavrača spolne odnose, v postelji počuti negotovo.«
»Seveda nočem reči, da podpirajte greh,« pravi Parkerjeva. »Ampak da ste sočutni do strahu, iz katerega izvira zavračanje. Dobro vem, da si v zakonu tudi vi zaslužite ljubezen in potrditev. Ampak ker vaš sozakonec ne bere tega, bomo začeli pri vas.«
Ali sploh kaj deluje?
»V obupnem položaju ste in sočustvujem z vami,« pravi Parkerjeva. Verjetno ste poskusili že vse:
- Se pogovoriti o spolni intimnosti, a vas je zakonec utišal.
- Razložiti svoj višji libido, ob čemer vas je zakonec obdolžil, da ste obsedeni s seksom.
- Izraziti svojo čustveno bolečino, ki vašemu zakoncu ni prišla do živega.
- Se truditi, da bi potešili zakončeve čustvene potrebe, ob čemer ste se počutili še bolj zavrnjeno.
- Moliti k Bogu, naj vas reši spolne želje, ob čemer ste se počutili še bolj zagrenjene in same.
- Se pogovorili z zakonskim terapevtom, ob čemer ni prišlo do bistvenih sprememb.
Težava je v tem, da se zakonec, ki zavrača spolnost, najverjetneje ne zaveda njenega pomena. Ne išče rešitev in strokovne pomoči, poleg tega pa se spopada s potlačenimi strahovi.
Kako vzpostaviti zaupanje
»Če vam zakonec popolnoma zaupa, vam bo bolj verjetno prisluhnil in izrazil svojo negotovost,« pravi Parkerjeva. »Postati morate oseba, ki ji lahko drugi popolnoma zaupajo. Če vam sozakonec odreka spolnost in se o tem noče niti pogovarjati, pomeni, da vam ne zaupa.«
Če nam uspe na prvo mesto postaviti drugega, lahko odpremo pot zaupanju.
»Nočem reči, da si to zaslužite ali da ste sami krivi,« poudarja Parkerjeva. »Verjetno niste. Toda v tem trenutku sta njegov strah in negotovost večja od zaupanja in zmožnosti biti ranljiv. Zgraditi boste morali trdnejše zaupanje.« Kako?
- Odložite svoj ego. Ne gre za vas, ampak najprej za vašega zakonca. Če se človek zaveda, da si nekdo prizadeva za njegovo dobro, se mu ni treba ves čas braniti. Izstopi lahko iz obrambne drže in se začne pogovarjati. Če nam uspe na prvo mesto postaviti drugega, lahko odpremo pot zaupanju. »Nihče naj ne išče svoje koristi, temveč korist drugega.« (1 Kor 10,24)
- Ne obsojajte. Nihče ne more svobodno izraziti strahu in negotovosti, če pričakuje kritiko ali prezir. Čeprav zakončevih občutkov nikakor ne razumete, sprejmite, da so zanj resnični. Obravnavajte jih s spoštovanjem, kakršnega bi si želeli za svoje občutke. »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Mt 7,1)
- Ostanite razumski. V pogovorih je razum pomembnejši od čustvenih odzivov. Spolnost je zelo intimna tema, hitro nas prizadene, zato lahko izbruhnemo. Morda gre le za govorico telesa ali ton glasu. Potrudite se, da vas ne preplavijo čustva, in rajši mirno poslušajte sozakonca. »Vsak človek [mora biti] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.« (Jak 1,19-20)
- Potrjujte drugega. Ni treba, da se strinjate z njim, če ga hočete potrditi kot osebo. Poskusite se postaviti v njegovo kožo in razumeti, zakaj je prišel do takšnih zaključkov. Ko boste razumeli, od kod izvirajo njegovi občutki, boste lažje začrtali pot naprej. »Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne.« (1 Kor 9,22)
- Bodite velikodušni. Dajajte več, kot prejmete. Pomislite, na kakšen način bi lahko zakonec po pogovoru čutil, da je imel nekaj od njega. Morda ga dlje in bolj pozorno poslušajte ali se k čemu zavežite. »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali.« (Lk 6,31-32.35)
»Rada bi vam obljubila, da vam bodo nasveti pri priči pomagali,« pravi Parkerjeva. »Vendar živimo v resničnem svetu. Zato vam predlagam, da si vzamete en teden in razmislite o prebranem. Ste našli kaj, kar bi koristilo vašemu zakonu? Kako lahko v njem vzpostavite zaupanje?«
Vir: hotholyhumorous.com
Imam občutek, da so ženske prepogosto zgolj na biološkem nivoju…
Ko dobijo potomstvo in ko je to potomstvo približno odraslo, postanemo moški odveč. Sploh glede spolnosti. Zgolj za zgago.
Demokracija po žensko:
-če jo jaz nagovorim, reče NE. Če da ona pobudo, malomorgen, ona NE da pobude!
Enkrat jo skrbijo topli vetrovi na Kamčatki, drugič visoke cestnine na Brazilskih AC.
Potem je še zgrožena, zakaj gre najin zakon v franže in zakaj so otroci nekam zmedeni.
In travmira v neskončnost v nočeh brez spanca… Ob sozakoncu, ki leži manj, kot meter stran od nje…
Poslušte, nisem terorist: če slučajno pride do intimnosti, se potrudim, da je obema lepo.
Na netu se pa itak najde tavžent stvari: ona visi na pobožnih in feminističnih straneh in se tam tolaži, jaz pa na straneh za odrasle in tam obujam spomine za časi, ki bi še lahko bili, a jih več ni…
Kje je Cerkveno učiteljstvo, ki bi jasno razložilo, čemu služi zakonska postelja?
Majk -> “Imam občutek, da so ženske prepogosto zgolj na biološkem nivoju… Ko dobijo potomstvo, postanemo moški odveč. Sploh glede spolnosti.” -> pogosto tako in odlično poznam primer nekega para, ko je ona vrgla moža iz pediestala na predzadnje mesto v hipu, ko je izvedela za zanositev. Nato ji je bil zgolj sluga. Izgivarjala se je na utrujenost od nosečnosti. A ta premik se je zgodil z opravljenim testom, nosečnosti. Do takrat ni bilo nobene utrujenost ampak je seksala kot obsedena, večkrat na dan … 100x očitno je bilo, da je s testom dobila dokaz, da je dosegla svoje in potem jo je spolnos zanima le še občasno. Problem je bil, ker pa je hkrati zahteva 100% zvestobo samo njej. Njega pa so ob noseči ženi hormoni razganjali, moški nagoni pa malodane ugonobili. Zapadel je v epske etape samozadovoljevanja, kjer se ni in ni mogel zadovoljiti. Te etape so trajale lahko tudi po 10-12 ur, ko je fizično obnemogel obležal v postelji in se je nadaljevalo, ko si je odpočil. Trpelo je delo, družinska harmonija in lastno počutje (kasneje še slabšanje samopodobe, ker ne služi več toliko dnearja, kot prej). Etape so si sledile 7-10 dni, ko se je zasitil do te mere, da telo ni več odreagiralo. To stanje bi sicer dobil z ENIM SAMIM ljubčemi spolnim odnosom z ženo in po pripovedovanju, je resnično hrepenel po telesnem odnosu zgolj vsake dva li tri dni, če so bili odnosi resnično temeljiti. Če se je k temui spravil sam, pa je potreboval najmanj en teden … in nato je žena prišla k njemu in mu namenila malo nežnosti in spet je bil na začetku. Nov teden mučenja samega sebe. Posledično se je začel od žene odmikati, se pred njo skrivati, se izogibati pogledu na njo, sploh na njeno golo telo … saj ga le tako ni rajcala in metala iz tečajev. Vse to je ona napačno dojemala, češ, da ni lepa, ni dobra in da je nima rad in mu je še najedala s tem in mu polagala očitke. Nikakor ni koristilo zvezi … mimogrede, se je rešilo in še sta poročena, a je trajalo dlje, kot bi marsikdo zdržal.
Po mnogih pogovorih in njegovemu teženju mu je (vedno bolj z muko) nastavljala in je tako dobil ta želeni telesni stik 1-2x na teden, kar pa je kmalu začel zavračati, saj je ugotovil, da ga tak seks čisto preveč stane, od njega pa nima praktično nič. Ugotovil je, da bi bilo ceneje iti k profesionalki, saj bi tam plačal dogovrjeno vsoto, dobil pa bi popolnoma brez očitkov in vzbujanja slabe vesti in teženja. Ni se odločil za to opcijo, ker ni našel osebe, ki bi bila vsaj 5% njegovega duhovnega nivoja, vsaj zaupanja vredna in čista v duši. Ugotovil je, da bi sicer dobil mehansko stimulacijo, ampak bsega ostalega pa ne, s čimer je potem na istem, kot če se sam stimulira. Hkrati pa bi moral za tako avanturo ženi lagati, ter še plačati in vzeti iz zdaj že kar okrnjenih družinskih sredtev. To se mu je zdelo nesprejemljiva cena za nekaj, kar si lahko pričara sam s svojo domišljijo na bistveno manj škodljiv način. Začel je iskati ustrezno pornografijo, ki je vseprisotna, ter za katero prej ni imel nobenega interesa. Med iskanjem ustrezne pornografije, ki bi podprla njegove fantazije, ter ne preveč škodila realnemu odnosu, je našel še vsaj kilogram šivank v kopicah sena, ampak na koncu prišel do ustreznega nabora gradiva s katerim je potem “občeval” v “vmesnih obdobjih”, ko žena ni bila žensko bitje. Žena po porodu se je bala ponovne zanostive, zato spet nista seksala. Seksla sta s kontracepcijo, ki pa je nanjo kvarno delovala in ji je vzela še tisti libido, ki ga je ponavadi imela okoli časa ovulacije. Njen tabernakelj pa je bil suh kot moževa denarnica. Že zavedanje okoli tega jo je dodatno pahnilo v dvom o sebi in še otežilo doseganje kakršnega koli užitka, da ne rečemo orgazma. Tako v seksu res ni našla nobene koristi, razen tega, da je mož kak dan manj tečen. Večkrat mu je zabrusila, da naj gre kamerkoli, samo da ne bo izvedela. Tega dovoljenja iz obupa ni izkoristil, ker se pač ni našel osebe, ki bi bila vsaj 5% vredna tega dejanja. Ima pač izredno visok nivo zahtevnosti, ali pa pač zgolj tako zelo visoko ceni svojo ženo, da nobena druga nima niti šans. Tega ne vem.
Minili sta dve leti take kalvarije in žena se je odločila, da je po slovenski tradiciji na dve leti, čas za drugega otroka. Naenkrat so se vrata nebes ponovno odprla, seksalo se je spet kot še nikoli prej, z enako karizmo, energijo, frekvenco in energijo. Samo še bolj, na višjem duhovnem nivoju. On je letel nad oblaki, bil presrečen, da se ni ločil, ter vsem razlagal, kako se je splačalo potrpeti, ker tako lepega odosa si ni mogel predstavljati, in ga z nobeno punco prej ni imel. Nato pa je žena zanosila …
… ja uganili ste: Zgodba se je ponovila. Le, da tokrat ni bilo tako hipoma in očitno ampak so spolni odnosi izzveneli počasi skozi nosečnost, da je mož bil mnenja, da je tokrat pa res kriva utrujenost, boleče noge, nosečniška sladkorna, itd. Po produ nekaj tednov abstinence in nato kontracepcija na “varne dni”. Tu pa se je zatikalo, ker žena je njega noro priblačila v plodnih dnevih, ko “ni smel”, ostale dni pa je bila tradicionalno nezanimiva, saj ni oddajal nobenih vibracij. Vemo, kako je z mački in psi, kdaj se potepajo okoli hiš … ko je nekje samička, ki oddaja signale. No njegova žena ni oddaja nobenih singalov in “potrudila se je samo zanj”. Kaj kmau je ugotovil kako drago ga to stane. Pa je pač trpel po stari navadi in sta se združevala res samo, ko so se planeti prav poravnali. Tudi tretjega otroka po njenem ne bo, ker standard je 2 zaporedoma, potem se “pa da obrt nazaj” … OK, nekako sta se zmenila za tega tretjega in spolnost je spet popravila. Ne povsem a je bilo malo bolj. In tak “malo bolje” je potem ostal še naprej, ker se je po tretji nosečnosti ona odločila za trajno onesposobitev svoje rodnosti. Za vsak slučaj. Sedaj vedoč, da ni možnosti, sta seksala na plodne dni. In samo na plodne dni, kar je zneslo cca 1-2x na 28 dni. Nekaj časa se je on maksinalno trudil po vseg stdardih: njenih, s tega portala, z drugih virov … tisto “ovulacijsko” obdobje je znal raztegniti tudi na 10 dni, kot a seksala. Torej 10x na cikel ni slabo in marsikdo zavida to število. A ugotovil je, da je ona dala pobudo in ga aktivno privlačila samo 1x. Ostalo je izprosil, izposloval, nafehtal in se izmislil 100 in en trik, ki je palil samo po 1x. Počasi mu je vse skupaj dojadilo. še par let je zdržal kalvarijo 1x +na mesec ga ona popelje v nebesa, nato paga kot orlica spusti iz višav, da se raztrešli na sklaovju in pozabi nanj za en mesec. Ko se je praktično že zlomil do te mere, da je začel razmišljati o vrednosti njegovega življenja, ter tehtati opcije za svoj konec, pa so ga rešile otroške oči, se je zgodil neverjeten preobrat. ONA je “izvedela”, da ima ona razmerje z eno drugo. Navednice zato, ker je bila zadnja, s katero bi imel kako razmerje in kar je o smrti razmišljal tudi zato, ker je spoznal, da ga lahko zadovolji SAMO ŽENA in da mu druge lahko dajo samo žgoč občutek KAJ VSE POGREŠA doma in bi bilo enako kot bi šel z bencinom gasiti požar. Zahtevala je ločitev, kar se mu je zdelo bizarno, smešno, groteskno. Videl pa je, da je trpela kot Jezus na križu. Sočuten kot je, je našel moč, da se poniža in ji dokaže, da jo ne vara, četudi je trajalo kar lep čas in se mu je zdelo čista poprata časa in energije. Konec koncev je to izključno njen problem in tudi do te točke ga je pripeljala ona. Zavoljo otrok je sprejel igro. Ko je gospa končno spoznala svojo zmoto, neumnost, ter tudi dolgoletno zmoto, se je razmerje začelo popravljati. Njena bolečina ji je po principu “klin se s klinom zbija” izbila bodice od njene primarne družine in zacelila rane in dvignila samopodobo. Malce bolj je sprejela svoje žensko vlogo, v spolnosti ni več videla samo vlogo zadovoljitve njegovih nagonov”, ampak tudi lasten užitek. Spolnost se je izboljšala in onos prav tako. On ni več mislil vsakodnevno na samomor in odšteval dne, ko bodo otroci odšli na varno v svet. Saj je bila mimogrede tudi obupno nasilna mama, ki je vse svoje frustracija sproščala na otrocih, zato ON ni upal otrok nikoli pustiti samih z njo. Ob konfliktih je vedno najprej miril njo, nato tolažil otroke in popravljal škodo. Recimo na čimmanj škodljiv način, da ji ne bi uničeval avtoritete, odpravljal nesmiselne kazni, kot so “en mesec brez kolesa”. 6 letnik dojame eno uro ali “do večera”, ne pa en mesec. Absurd. Na koncu je vseeno ostala brez sleherne avtoritete, ker je imela tak način, da se je samo drla in hkrati popuščala. Tedaj je klicala moža naj nekaj naredi. MOž je dosledno VEDNO izkorstil priliko in jo vprašal “a, torej očitno jaz nekaj le naredim prav, da mene pa ubogajo, tebe pa ne?” Kajti sicer ga je na različne fine načine dajalča v nič vsa leta. In takrat je imel “mandat”, da ji pove kako malenkost o vzgoji. Recimo to, da naj ga NIKOLI nekritizira pred otroci, kot je bila sicer njega navada, da se je, zarukana kot je bila, vedno za vsako metodo, ki jo je izvajal, javno pred otroci sprla z njim. Ni razumela čemu jo je vabil v kopalnico pogledat pralni stroj … zavrnila ga je, češ da ne more, ker se mora do konca zdreti na otroke. On pa je samo žele prekiniti destruktivno, že zdavnaj z vajeti spuščeno teptanje otrokovih integritet, ko so že cvilili od nemoči in na koncu postali nesramni in tudi nasilni do matere, ker nisi imeli kaj več izgubiti. Počasi se je popravljalo, da ga je kdaj LE slišala, a je rekla, da NE MORE nehat … to je “praznit se nanje” in “bruhat strupa” po njih … odvrnil je je “MORAŠ!!!! Saj si =beni STARŠ in ne otrok!!! Oni pa se po drugi strani LAHKO ZMOTIJO, saj zato pa so otroci!!! Njen princip vzgoje je bil ničelna toleranca do napake, nesreče, popacanja hrane, obleke, itd. 1x je povedala (3 letniku) in to je moralo veljati … hkrati pa je nenehno parlala otrokom, da ONA ne zmore več, da naj delajo kar hočejo, ter je prav tako polila čaj ali se popacala … Mož je vedno izkoristil tudi to priliko, če sta bila sama, da jo je opomnil “no, kako bi ti zdaj tulila, če bi ta čak polili otroci, kaj”? Ali pa pred otroci je rekel “mami, zdaj pa se prosim naderi kot pasa, ker si se popacala z omako”. In jo je brcnil pod mizo, če se ni nemudoma “nadrla sama sebe” … nato pa dal otrokom poduk, če se jim zdi prav, se derejo. Vsem je bila situacija bizarna, zato so sklenili, da se ne bomo več nadirali, da se nesreče pač zgodijo. Ženi nič kolikorat rekel (na samem), če ji je tako težko vzeti krpo in pobrisati tistih par kapelj … in je zasikala, da pa naj MOŽ vzame in ON pobriše. Je rekel, da ni problema, če ga bo poklicala, če ga slučajno ni poleg in rekla “lej, polilo se je, prosim pojdi pobrisat”, ne pa da ga bo “poklicala” s presunljivim dretjem, ko bo že tako in tako pobrisala sama. Dokazal ji je mož glasu, da se je večrat zadrl z neposredne bližine nanjo z besedami “LJUBIM TE BOLJ KOT VSE NA SVETU IN ZATE BI NAREDIL VSE; ČUDOVITA SI …” in podobne, trudeč se imeti kar se da jezen in sovražen glas. Vselej je kar se da sovražno odreagirala, ga ozmerjala za vse živo … tudi bila skregana kak dan zaradi tega. Ko sta bila spet OK, jo je pa vprašal, kako se je počutila. Kajti govoril ji je samo lepe stvari, za katere mu je rekla, da bi jih rada večkrat slišala. Podučil jo je, da se otroci tudi tako počutijo … ne takl, ampak še 100x huje, ker nimajo kam se zateči, za razliko od nje, ko je zagrozila z ločitvijo, če se bo samo še 1x zadrl nanjo! Otroci so nemočne žrtve, ne glede da jim ONA zgolj pove kaj je prav na tak način … počasi ji je kapnilo! Tu in tam jo je bilo treba še pod mizo brcniti, ali poslati v kopalnico poglat strojm, če dobro pere. Sicer pa pogosto položiti roko na njeno ramo, da ni eksplodirala. Naučila se je zadihati preden odpre usta z besedami. Treba jo je bilo podučiti tudi, da ji gredo pri otrocih najbolj na živce to, da so njeno ogledalo. Odnos je popravil, avtoriteta počasi vrnila, njena samozavest tudi, njegova nenehna pristonost pa manj nujna. Odpočil si je. Samozadovoljeval se je manj, ker mu je bilo vse manj do spolnosti in žene a hkrati je tudi ona kazala več zanimanj zanj, tako, da sta se uravnovesila na nekih 5-10 povprečnih in pretežno dolgočasnih odnosih mesečno. Tako za vzdrževanje zakonskega minimuma. Odnosi so bili v večji meri posvečeni njej in njenemu užitku, sa je sedaj z skupnimi močmi obeh le prihajala do tistih interesantnih trenutkov, zanj pa je bilo občasno poskrbljeno. Odšteval je leta do polnoletnosti otrok, ko bo lahko odšel. Samomor ni bil več v prvi liniji. Nato pa je začel več potovatri in se družiti, ker po DESETLETJU in več doma ni bil več tak kaos, kot prva leta. Zaupal je, da jih ne bo zdrobila od svoje nemoči, če bo z njimi 15 minut, kar je bil prej skrajni čas, da je prišla v konflik s katerim in vselej izgubila tla pod nogami. Začel je oddajati drugačne vibracije. Namesto zamorjenega patetično pasivnega osebka je spet vibriral kot moški in človek. To je opazila in postala bolestno ljubosumna. Okoli njega so se namreč začele zbirati različne osebe, česar ni skrival, kot tudi nobene komunikacije s temi osebami. Do vsega je imela dostop. Ozdravljen potrebe po “bivši ženi” in njenemu telesu je bil trden in ni imel potrebe niti po varanju. Nasmihalo se mu je kako njo upogiba od ljubosumja, vedoč, da ni kaj najti, ker nič ni. Vedoč, da je to pal njena porodna bolečia v karkoli se bo že razvila … ali pa se ne bo. Opazila je, da je izredno popularen v družbi in da bi si druge 20 prstov obliznile, če bi ga smele samo pobožati, kaj šele imeti za moža, ampak nimajo nobene šanse. On je zadrto lojalen svoim načelom in obljubam. Ne bo je prevaral! Iz principa, ne zaradi nje, saj je ne čuti več kot svojo ženo. Torej je tudi prevarati ne rabi. Vse to jo je podžgalo, da je v njem videl višjo vrednost in se začela boriti zanj kot levinja. Začela je seksati iz potrebe in želje. Bila je dobra. Končno, po 15 letih (!!!) je bila dobra, da se z njo počutil dobro. Začela sta seksati bolj kvalitetno in odnos je izboljšal, sledilo je več pogovorov in temu je sledilo še nadaljne izboljšanje odnosa in seksa. Ugotovila je, da sta za odnos odgovorna oba in da mora ONA prispevati še kaj drugega kot da skuha kosilo in opere. Konec koncev je začel kuhati on, opral je stroj … kaj preostane njej? S čim ga torej zdaj ONA “plača” … začela se je truditi za osnove zakona, in on se je takoj potrudil v enaki meri na drugačne načine. Nekajkrat mu je še skušala očitati, da je vse to od njega že prej želela in da bi več seksala, če bi to imela. Pa ji je takoj dokazal, da JE IMELA vse to in še več, pa VSEENO ni seksala, NATO pa je on se odmaknil. Je treba redosled postaviti pravilno, kot za dogodke v drugi svetovni vojni! Večkrat ji je omenil njeno manipulacijo in jo umirjeno pojasnil. Po kakih 20 letih se je odnos resnično popravil do te mere, da si je želel ostati z njo, tudi po tem, ko bi lahko šel … KDO še dandanes čaka 20 let ?
Zgodba je prirejena iz pripovedovanja, ter mojega poznavanja obeh vpletenih. Je dober navdih.
Kot pravi Majk -> ko je začela v svojem možu odkrivati moškega, je tudi ugotovila, da je že VES čas ob njej. Dobro zadovoljena telesno duhovno in čustveno je pa veliko boljši človek, mati, … na drugi strani Majk, pa prosim NE klicati cerkve na pomoč, saj le-ta žensko le prisili v odnos. Tako je tudi ženska iz zgodbe odreagirala in ponudila prazne odnose … še nihče se s hrano ni odžejal ali vode najedel.
Moški in ženske se ne moremo primerjati, ker nismo enaki. Moški nimajo ne menstruacije, ne ovulacije, ni se jim treba spopadati z nosečniškimi slabostmi in težavami, ni jim treba roditi, ne vedo, kaj je to epiziotomija, carski rez, vakuumski porod, kleščni porod, poporodna depresija, cerklaža, spontan splav, abrazija maternice, razne ginekološke operacije, da ne govorimo o vseh tegobah, ki doletijo žensko v meni. Moški vseh teh težav nimajo, zato ni čudno, da jim gre po glavi seks 24 ur na dan.
Ženski tudi tiktaka biološka ura, ženska naj bi prvič rodila pred 30. letom, že po 35. letu pa govorimo o stari porodnici (vsaj včasih je bilo tako, danes ženske rojevajo tudi po 40. letu, celo prvega otroka imajo zelo pozno, kar pa ni najbolj priporočljivo). Moški lahko teoretično zaplodi otroka še v starosti. Danes imajo bogati 60. letniki ljubice, ki so 20 ali celo 30 let mlajše, nisem pa še slišala, da bi imela 60 let stara ženska 20 let mlajšega ljubimca. Zakaj? Zato, ker je ženska pri 60. letih že iztrošena, ni plodna, nima menstruacije in njeni spolni hormoni usihajo. Kot taka “ni več zanimiva za moške”.
Je vse to tako težko razumeti? Moški sprijaznite se s tem. Vi vseh teh tegob nimate, bodite srečni. Pa nisem neka razvajenka, dala sem že marsikaj skozi in se ne smilim sama sebi. Pišem samo o golih dejstvih.
Tomaž piše o nekomu, ki je imel 10-12 ur etap samozadovoljevanja, o moj Bog, a res ni imel nobenega drugega dela, da je to lahko izvajal? Ga ni prav nič preganjalo, ga ni nič zmotilo? Težko si to predstavljam, prav res. Verjetno dotični ni bil kakšen delavec v proizvodnji, ki mora migat sto na uro, pač pa kakšen zdolgočasen uradnik v kakšni zakotni pisarni, kjer ga vsi pustijo pri miru on pa čaka: “da joj prodže dan…”
Hmm, kaj pa “Tobijeve noči”? Seks v zakonu je tudi lahko greh! Vsaj tako je Cerkev učila včasih. Preberite si knjigo Katoliška cerkev in spolnost. A zdaj pa kar naenkrat obrat za 180 stopinj??
Glede tiste zgodbice pa… zanimiva, verjamem, da je resnična, saj poznam podobnih zgodb še kar nekaj. Ampak tukaj je glavni problem obnašanje njegove žene. Zakaj bi moral moški (ali pa tudi ženska) prenašati tako obnašanje? Pravzaprav kogarkoli? Ljudem je potrebno postaviti meje. Še posebej osebam z narcistično motnjo. Moš bi se moral z ženo usesti, ji lepo povedati svoje želje, potrebe, pričakovanja… in ona njemu svoja. In če ne prideta skupaj, ali če mu žena laže in še naprej nadaljuje s takšnim destruktivnim in narcističnim obnašanjem, greta lepo narazen. Pika.
Nobenega razumevanja v neskončnost. Odkrit pogovor, problem je treba nasloviti in ga začeti reševati, če pa žena na reševanje ni pripravljena, pa adijo.