V zakonski skupini sva bila že pred poroko

Foto: Canva

Z možem sva bila v zakonski skupini še preden sva bila poročena. No, najprej je bila to skupina za pare, vendar smo se sčasoma vsi poročili in tako postali zakonska skupina. Spoznali smo se na duhovnih vajah za pare in na pobudo enega para začeli s skupino.

Rast zakonske skupine

V petih letih našega delovanja se je sestava skupine spremenila (nekateri pari so odšli, drugi prišli), razvila pa se je tudi oblika naših srečanj. Ne sledimo nobenemu načrtu za srečanja zakonske skupine, ampak preprosto vsakič en par vodi srečanje. Zakonca si izbereta temo, svetopisemski odlomek, ki tematsko paše zraven, in pripravita nekaj vprašanj za pogovor. O vprašanjih se v paru že predhodno pogovorimo, na srečanju pa si podelimo svoja razmišljanja. Povsem preprosto. Po najinih izkušnjah nikoli ni težko dobiti ideje za temo – po navadi izbereva tisto, kar naju trenutno najbolj zaposluje ali pa nekaj, o čemer bi rada slišala mnenje drugih.

Čisto na začetku smo se dobivali preko zooma, sčasoma pa smo se začeli dobivati v živo. Določili smo tudi reden mesečni termin srečanj in si poiskali duhovnega spremljevalca. Pred tremi leti smo prvič odšli na duhovne vaje (v lastni organizaciji), ki so od takrat stalen del našega leta.

Dragoceno je slišati izkušnje drugih parov. Če nikoli ne prideš v stik z drugačnim mnenjem, se ti lahko zdi tvoj način edini (pravilen) način. Pa to ni nujno res.

Del Božjega načrta

Ko gledam na prehojeno pot najine zakonske skupine, me kar malo preseneča, kako preprosto je tako skupino ustanoviti. Potrebovali smo le začetno spodbudo, peščico parov, ki smo bili za, ter nekaj idej. Nato pa smo skupaj rasli in po potrebi stvari spreminjali. Zagotovo nas je na naši poti spremljal tudi Sveti Duh – če Bog ne bi »požegnal« naše skupine, nam verjetno ne bi uspelo.

Ko sva se pripravljala na poroko (bila sva zadnji par, ki se je poročil), je prišlo tudi prav, da sva lahko druge pare povprašala o njihovih izkušnjah glede priprave na zakon ali o kakšnih drugih organizacijskih rečeh. Predvsem pa je bilo super, ker nama po poroki ni bilo treba iskati zakonske skupine, saj sva jo že imela.

Skupen čas

Že pred poroko je bilo zelo dobrodošlo, da sva si bila »prisiljena« enkrat na mesec vzeti čas za bolj strukturiran pogovor o globljih temah. Zdaj, ko sva poročena in ko je včasih malo manj »zaljubljene spontanosti«, pa je to še bolj dobrodošlo. Nedeljsko popoldne, ko imamo srečanje zakonske skupine, je že vnaprej rezervirano za naju. Vsaj enkrat na mesec se tudi skupaj podruživa z drugimi, če nama zaradi hitrejšega tempa življenja to ta mesec še ni uspelo. Mesec dni včasih precej hitro zleti mimo.

Duhovni vidik

V skupino smo že od začetka vabili tudi Boga. Z začetno molitvijo, z dodajanjem svetopisemskega odlomka temi, kasneje pa s povabilom duhovnika v našo skupino in z duhovnimi vajami. Zdaj si srečanj ne predstavljam več brez našega duhovnega spremljevalca. Ravno on velikokrat zelo lepo povzame vsa naša razmišljanja in doda svoje (zunanje) mnenje. Izredno dragoceno je tudi, da imamo ob sebi nekoga, ki nam lahko razlaga Sveto pismo. Velikokrat že pri prvem vprašanju: »Kaj te je v odlomku nagovorilo« dobim veliko materiala za premišljevanje do naslednjega meseca. Srečanja zakonske skupine močno krepijo mojo osebno vero.

Drugačnost nas bogati

Po koncu srečanj pa mi v mislih vedno najbolj odzvanjajo drugačni pogledi drugih. Dragoceno je slišati izkušnje drugih parov. Če nikoli ne prideš v stik z drugačnim mnenjem, se ti lahko zdi tvoj način edini (pravilen) način. Pa to ni nujno res. Drugi pari mi pogosto nastavijo ogledalo ob katerem se zamislim, če je tako kot živiva midva, najbolj optimalno, najbolj Božje, ali obstaja kak boljši način. Včasih tako dobim nove ideje, kako odreagirati v kakšni situaciji, kakšno stališče zavzeti do težav, kako bolje sprejemati moževo drugačnost ali kako biti bolj potrpežljiva do sebe.

Zakonska skupina poveča naše možnosti za dober zakon. Zakaj? Ker se ne zapirava vase in se srečujeva z izkušnjami drugih parov.

Podporna skupina

Zakonska skupina je najin odnos obogatila in nama veliko dala. Članstvo v zakonski skupini pa še ni nujno zagotovilo za srečen in uspešen zakon. Vseeno je najina odgovornost, da delava na odnosu in se zanj trudiva. Kljub vsemu pa mislim, da zakonska skupina poveča naše možnosti za dober zakon. Zakaj? Ker se ne zapirava vase in se srečujeva z izkušnjami drugih parov. To nama da misliti, kako v določenih situacijah ravnava in nama ponuja drugačne možnosti. Včasih je naše srečanje tudi opomnik, za kaj vse sem lahko hvaležna svojemu možu. Včasih je to samo sproščeno preživeto nedeljsko popoldne.

Vsekakor pomaga, da imava skupino ljudi podobnega mišljenja in iz katere lahko črpava tudi duhovno moč za najin zakon. Včasih je lepo vedeti, da v težavah nisi sam. Seveda drugim ne privoščim težav, a ko slišim, da nisva edina, ki nama kdaj zmanjka časa za pogovor ali ki se zapletava v konflikte, mi je to v majhno tolažbo. Ob zgodbah drugih lahko na težavo pogledam z drugimi očmi. Velikokrat potem spoznam, da ta določena zadeva v širši sliki najinega zakona vendarle ne igra tako velike vloge. Da je najbolj pomembno, da se imava z možem rada, da vztrajava in da se rasteva v isto smer.