Hrvaški duhovnik trdi, da bi morala biti vsaka ženska pred poroko izobražena in finančno neodvisna

Foto: Envato

Hrvaški duhovnik Krunoslav Karas je s svojo izjavo, da bi morala biti žena neodvisna od moža, razburkal splet. Karas je župnik v Brodskem Vinogorju, študentski kaplan in duhovni vodja Študentskega katoliškega centra Slavonski Brod (SKAC SB). SKAC vsako sredo organizira mladinske maše in konec septembra je pri eni izmed njih z naslovom »Partnerski odnosi« pridigal Krunoslav Karas.

Celotno pridigo si lahko ogledate tukaj. Na družbenih omrežjih pa so najbolj odmevale njegove naslednje besede:

»Dekleta, ženske, po mojem mnenju, po mojem osebnem mnenju, se nobena ženska ne bi smela poročiti, če, prvič, ni izobražena in, drugič, če ni zaposlena in si ne služi lastnega kruha. Ženska si ne sme privoščiti, da postane odvisna od moškega. Ženska mora biti samostojna, ženska mora biti emancipirana.«

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Studentski Katolički Centar SB (@skac_sb)

»Če bi bilo to stališče Cerkve, je ne bi zapustila.«

Ta posnetek ima na Instagramu trenutno že več kot 82 tisoč všečkov. Za primerjavo: predhodne objave profila SKAC imajo le po nekaj sto všečkov. Torej se je njegovo sporočilo dotaknilo izjemno velike množice ljudi.

»Nisem verna in ne hodim v cerkev, a tega duhovnika bi z veseljem poslušala,« je zapisala ena uporabnica, druga pa je dodala: »Če bi bilo to stališče Cerkve, je ne bi zapustila.« Mnogi so menili, da je duhovnik zelo realno predstavil zakon. »Najbolj realističen pogled, kar sem jih slišala doslej – brez olepševanja,« lahko preberemo v enem od komentarjev.

»V nasprotju s krščanskim naukom o zakonu«

Niso pa se vsi strinjali z njim. Marin Batur, duhovnik Zadrske nadškofije, je v komentarju pod videoposnetkom zapisal, da je bila pridiga »povsem v nasprotju s krščanskim naukom o zakonu«.

»Ponesrečeni zakoni niso merilo za odnos med možem in ženo. Cilj je medsebojno podarjanje in sprejemanje. Kadar gre za dve zreli osebi, ki sta sposobni za zakon, je takšen pristop povsem odveč. Ustvarja vtis, da se mora ženska ‘zavarovati’, preden vstopi v zakon.«

Tudi Vlatka Kalinić, nekdanja novinarka, žena in mama treh otrok, s katero smo letos naredili intervju tudi na Iskrenih, je na Facebooku napisala: »’Vse ženske morajo biti gospodinje’ in ‘vse ženske morajo biti finančno neodvisne od svojih mož’ sta dve enako napačni in enako škodljivi sporočili. Svoboda, ki velja le, če izbereš tisto, kar ‘moraš’, ni svoboda, kajne?«

Nobena ženska se več ne sprašuje, ali bo moški izdal njeno zaupanje ali ne; to je sprejeto kot nekaj samoumevnega.

Nekaj dni pozneje je v daljšem članku dodala: »Nobena ženska se več ne sprašuje, ali bo moški izdal njeno zaupanje ali ne; to je sprejeto kot nekaj samoumevnega. Takšen odnos izraža globok prezir do celotnega moškega spola, hkrati pa je izjemno ‘obziren’ do posameznega moškega, ki bi sicer moral narediti kaj na sebi. Od moških se ne pričakuje ničesar; preprosto so slabi in zanje ni več rešitve.« Dodaja, da za tako preziranje v katoliški družini ni prostora. Vseeno pa si mora moški upravičeno zaslužiti naziv »glava družine«, njegov vzor pri tem pa je Jezus.

»Pomembno je, da se dobro poročiš«

Karas je poudaril, da je to njegovo osebno mnenje, za katerega je podal tudi razlago. V svojih dvajsetih letih duhovništva je slišal ogromno stisk in težav poročenih žensk, ki so v zakonu doživljale nasilje, pa niso imele kam iti.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Studentski Katolički Centar SB (@skac_sb)

»Tako so jo vzgajali: pomembno je, da se poročiš – da se dobro poročiš. Toda kaj pomeni, da se dobro poročiš? Da se poročiš z moškim, ki je premožen, ki ima denar, ki je ‘dec’, kot pravimo. In tako se ženska znajde v nemogočem položaju; ko doživlja nasilje in poniževanje in ko je vse, kar je sama vložila v zakon, zavrženo ali razvrednoteno, ona pa nima kam iti. Ujeta je. Je sužnja v odnosu, ki od zunaj izgleda kot ljubeč zakon, a v resnici tam ni ne ljubezni ne zakona.«

Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da nobena ženska ne bi smela trpeti nasilja in poniževanja, še najmanj od svojega moža – od človeka, ki naj bi jo najbolj ljubil. Ne strinjam pa se s Karasom, da se ne smeš poročiti dobro. A moja definicija dobrega se precej razlikuje od Karasove. Zame poročiti se dobro pomeni poročiti se z dobrim moškim. Z nekom, ki ima bogat značaj in za kogar je Jezus največji ‘dec’.

Neodvisnost ni zagotovilo za srečen zakon

Ne zavidam nobeni ženski, ki je v težavnem zakonu in nima lastnih sredstev, da bi lahko odšla. Vendar to, da je ženska finančno neodvisna in izobražena, še ni zagotovilo za dober zakon. To so le zunanje okoliščine, dober zakon pa temelji predvsem na tem, koliko sta se mož in žena pripravljena potruditi za odnos.

Mogoče se pri tem kristjani malo preveč »zanašamo« na zakrament svetega zakona. Vsekakor je to zakrament, ki nam podeljuje mnoge milosti, a delo moramo še vedno opraviti mi. Sama poroka ne bo spremenila človeka s komer se poročamo ali najinega odnosa. Še vedno se moramo vsak dan truditi –  tako žene kot možje – da smo podrejeni drug drugemu in da se ljubimo, kot nas ljubi Kristus (Ef 5,21-33). Zato ima Karas po eni strani vseeno prav, ko pravi: »Dobro premislite, s kom se poročate.«