Vse o sajenju plodovk

Foto: Shutterstock

Maja je dogajanje na vrtu zelo živahno. Kot za stavo raste vse, kar smo posejali in žal tudi tisto, česar si ne želimo. Živahni moramo biti torej tudi vrtnarji, saj nam plevel sicer prehitro »zrase čez glavo«. Zdaj je tudi čas, da posadimo še zadnje, najbolj temperaturno občutljive rastline, katerih slastnih plodov se nadejamo čez poletje – plodovke.

Med plodovke sodijo zelenjadnice, pri katerih uživamo plodove. To so paradižnik, paprika, melancani, kumare in bučke, če naštejem le tiste, ki so najpogostejše. In na marsikaterem vrtu se znajde vsaj kakšna sadika omenjenih rastlin.

Kako jih torej gojiti, da bodo uspevale in bo rezultat slasten?

Ker vsi nimamo rastlinjakov, se danes pomudimo izključno pri gojenju na prostem. V tem času se pogosteje oziramo v nebo in napeto poslušamo vremenske napovedi v upanju, da je mraz za letos le nehal opletati z repom. Za plodovke tradicionalno velja, da jih sadimo po ledenih možeh, Sv. Pankraciju, sv. Servaciju in sv. Bonifaciju, ki godujejo 12., 13. in 14. maja. Že naši predniki so namreč ugotovili, da je po tem obdobju le redko kdaj še kakšna res mrzla noč. Dnevna temperatura zraka mora preseči 15⁰C, nočna pa se ne sme več spustiti pod 5⁰C. Tudi zemlja mora biti primerno ogreta. Kakšen vroč dan naj nas ne zavede, ker so tla lahko še zelo mrzla in se počasneje ogrevajo, posebno če so vlažna. Ogrevanje tal lahko pohitrimo tako, da pred sajenjem tla za dan ali dva prekrijemo s črno folijo. Vsekakor mora temperatura v tleh preseči 12⁰C.

Toda tudi predolgo odlašanje s sajenjem na prosto, sadikam ne dene dobro. Začne jim primanjkovati hranil in to jih nekako zamori.

Dobro pognojimo

Za vse plodovke velja, da imajo rade dobro pognojeno zemljo. Dobro uležan zrel kompost, bo odlična »posteljica« za naše sadike. Paradižnike sadimo na razdaljo dobrega pol metra. Skopljemo precej globoko jamico, vanjo damo kompost in jamo dobro zalijemo. Za ukoreninjanje je najbolje, če sadiko posadimo v obliki črke J, tako da je korenina in spodnji del stebla upognjen, ker se na ta način razvijejo močne in številne korenine po vsej dolžini zakopanega stebla. Sadika naj bo v zemlji vse do najnižjih listov. Zadnja leta, ko imamo po precejšnjem delu Slovenije težave s sušo, sama v sadilno jamo, pod kompost, dodajam dodobra namočeno surovo ovčjo dlako, ki je še umazana od iztrebkov in predstavlja odlično gnojilo, poleg tega pa tudi zelo dobro vpija vodo in jo počasi oddaja rastlini.

Kupljene sadike prek nakupom preverimo

Če imate svoje sadike, jih tako ali tako poznate, kupljene pa pred nakupom preverite. Izgledati morajo zdrave, intenzivno zelenih listov, raje izberite bolj čokate, predvsem pa morajo imeti bele korenine in ne rjavih. V višino naj rastline paradižnika merijo med 20 in 25 cm.

Zalivanje sadik

Ko jih posadite, jih še enkrat res dobro zalijte, potem pa jih nekaj časa pustite. Če namreč sadike na začetku preveč zalivate, bodo glavnino korenin ustvarile v območju stalnega dotoka vlage, če pa jih malo pustite, bodo glavno korenino pognale vsaj 2 m globoko in našle podzemne vire vode. Na ta način bodo veliko bolj odporne na sušo, mi pa bomo imeli manj dela z neprestanim zalivanjem razvajenih rastlin. Ko pa jih zalivamo, jih zalivajmo počasi, da voda res steče v globino. Še en ukrep nam pomaga v boju zoper sušo (in zoper plevel). To je zastirka. Če le gre, si omislite zastirko. V ta namen lahko uporabite suh ali vsaj ovenel travni odkos, slamo ali karkoli podobnega.

Opora in zalistniki

Za paradižnike pripravimo tudi oporo, ob katero jih redno privezujemo. Treba jim je tudi obtrgavati zalistnike. Sadike imajo zelo rade nad glavo streho. Ta jih ščiti pred hujšimi vremenskimi neprilikami, predvsem pa pred roso. Vlaga v kombinaciji z ustrezno temperaturo namreč ustvarja idealne pogoje za razvoj glivičnih bolezni.

Če smo osvojili gojenje paradižnika, potem poznamo večino osnovnih potreb tudi vseh drugih plodovk.

Nekaj posebnosti

Paprike imajo rade »noge na toplem«. Odlično se obnese, če jim zastremo tla na območju korenin s folijo ali volnenim filcem. Zelo rade jih imajo srne in je treba misliti tudi na zaščito pred njimi, če imamo vrt ob gozdu. Jajčevci imajo tudi radi nizko oporo, sploh ker so plodovi težki. Kumare in bučke na začetku obožujejo polži. Potrebujejo tudi dovolj prostora, da se razraščajo in obilje vlage. Kumaram je treba priskrbeti oporo, da plezajo po njej in jih lažje obiramo. Bolj ko kumare in bučke obiramo, več plodov naredijo. Za kumare velja, da jih vršičkamo po tem, ko so oblikovale 5-8 pravih listov, da se nam lepo razvejijo.

Skrb, sonce, veter, dež, bodo naredili svoje, vložena ljubezen pa bo dodala še zadnjo piko na i okusu vaših poletnih solat.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja