Kako narediti kompost – napotki za začetnike

Foto: Shutterstock

Dobrodošli v svetu kompostiranja. Kompost, imenovan tudi črno zlato, je prst, bogata s hranili. To organsko gnojilo, ki je veliko več kot le kup zemlje, ima izjemne koristi za rast in rodovitnost vseh vrst rastlin, ki jih gojimo na domačem vrtu: od pisanih rož, dreves, grmovnic pa vse do zelenjave. In kar je najpomembnejše: precej enostavno ga lahko ustvarite kar sami.

Osnove kompostiranja

Bistvo kompostiranja je razgradnja organske snovi v obliko, ki jo rastline zlahka uporabijo. Razpadli material je poln hranil, ki se počasi sproščajo, kar rastlinam zagotavlja enakomerno prehrano z vsem tistim, kar potrebujejo in ko potrebujejo. Pri tem pa še izboljša strukturo tal: težkim glinenim tlom omogoči, da voda bolje odteka, peščenim tlom pa omogoči, da učinkoviteje zadržujejo vodo.

Kompostiranje ni nujno zapleteno.

Štirje bistveni elementi

Za uspešno kompostiranje potrebujete zelene materiale (pokošena traja, ostanki rastlin, kuhinjski odpadki), rjave materiale (suho listje, karton), vlago in zrak. Ti elementi privabijo koristne bakterije, ki so ključne za razgradnjo materialov.

Kompostni kup

Sestavljajo ga biološki odpadki, ki bodo podvrženi procesu razkrajanja. Kup lahko sestavimo kar na prostem, ga ogradimo z žičnato ograjo ali pa ga naložimo v različne kompostnike.

Kaj spada na kompost?

Kuhinjski ostanki rastlin, kot so olupki krompirja, sadja, ostanki zelenjave. Prav tako pokošena trava, plevel brez semen, odcvetele rože. Vsi ti zeleni deli napolnijo kompost z dušikom. Na kompost sodi tudi kavna usedlina ter ostanki čaja, jajčne lupine … Na kompost prav tako sodi papir, neobarvan karton, brez lepilnega traku, embalaža za jajca, časopisi, žagovina, suho listje (razen listov oreha), slama, veje, lubje, lesni sekanci. Vsi ti so dober vir ogljika. Na kompost lahko damo tudi volno, ostanke blaga (bombaž), perje, živalsko dlako, lase. Tudi pepel v majhnih količinah.

Kaj ne sodi na kompost?

Plevel s semeni, sijoč papir in materiali, ki vsebujejo barve in druge kemikalije. Prav tako ne dajajte na kompost rastlin in sadja, obdelanega s pesticidi. Na kompost tudi ne sodi meso in siri, saj privabijo neželene škodljivce, pa tudi dlje traja, da se razgradijo.

Sestavljanje kupa

Kompostni kup sestavljate tako, da izmenično nalagate rjave in zelene materiale. Obojega naj bi bilo približno polovica. Kompostni kup mora biti vlažen, zato ga že pri sestavljanju primerno namočite. Idealna velikost kompostnega kupa je 1mx1m, ki sega v višino 1-1,5 metra.
Na dno kupa položite volj grob material, recimo razrezane veje, na njih pa položite bolj droben material, recimo slamo. Temu sledi plast odpadkov iz kuhinje in vrta, nato spet plast posušenega materiala. Vsako plast naj bo visoka približno 10 cm in jo posebej namočite.

Če je le mogoče, imejte kompostni kup blizu vrta. Biti mora v stiku s tlemi, da spodbudite črve in druge koristne organizme, da sodelujejo v procesu razgradnje. Tla naj bodo rahla in dobro odcedna. Dobro je, da je kup vsaj delno v senci. Sončna svetloba je koristna, saj pospeši proces razkrajanja, prevelika izpostavljenost soncu pa lahko kompost tudi izsuši. Fino je, če je kompost zaščiten pred obilnim dežjem, vetrom, snegom in neposredno sončno svetlobo. Za to lahko uporabite materiale, ki jih imate doma, recimo slamo ali karton.

Skrb za kompost

Kompost mora biti zračen, zato ga je dobro večkrat premetati oz. obračati, da vstopi zrak. Najbolj koristno je, če imate več kupov. Enega, na katerega dodajate nov material, drugega, v katerem poteka proces razgradnje, in tretjega, ki je že pripravljen za uporabo.

Zrel kompost je najboljše domače gnojilo. Vsebuje 70-80% organske mase in je bogat z organskimi hranili, kot so dušik, fosfor, kalij in kalcij. Vsebuje velik delež humusnih spojin, ki dobro vežejo vlago in raztopijo minerale, ki so tako dobro dostopni rastlinam.

Kompostiranje je proces, ki zahteva potrpežljivost ter tudi nekaj poskusov in napak. Zato se nikar ne obremenjujte s tem, da mora biti popolno. Narava s časom vse uravnovesi. Na vas je le, da kompost opazujete, ga po potrebi prezračite in navlažite. To še posebej velja za tople in sušne mesece. Pazite, da bo kup ostal vlažen, a ne prepojen z vodo.

Sčasoma se bo vaš kup spremenil v temen, drobljiv kompost z vonjem po zemlji. Popolna hrana za vaš vrt. To bo vaša nagrada za zaključek procesa, ki ne koristi le vašim rastlinam, temveč tudi pozitivno prispeva k okolju z recikliranjem organskih odpadkov.

Veselo kompostiranje!

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Hvala za nasvete. Prvič slišim, da se lahko da v kompost tudi embalažo od jajc, papir, dlake od živali. Papir je verjetno mišljen časopisni papir po starem, kajne? Verjetno ne kakšne reklame in revije.
    Kar se tiče vej, najbrž jih je treba prežagati na majhne delce, ker je drugače proces razkrajanja zelo dolg.
    Sicer pa – uporabni nasveti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja