Kako obrezati sadna drevesa

Foto: Shutterstock

Zima počasi spušča svoje ledene zobe in prijetnejše temperature zgodnje pomladanskega vremena kličejo, da vzamemo v roke obrezovalne škarje in obrežemo sadna drevesa.

Če bi želeli res optimalno obrezati vsako od sadnih dreves, bi morali poleg posebnosti v rasti neke sorte, natančno vedeti tudi to, na katero podlago je bila sorta cepljena in kako se katera kombinacija obnaša. Kombinacij je veliko in vsaka zahteva nekoliko svoj pristop. Ampak za ljubiteljsko obrezovanje dreves na naših vrtovih je dovolj tudi samo ljubiteljsko znanje, ki v večini primerov daje zadovoljive rezultate.

Temeljne zakonitosti rasti sadnih dreves

  1. Brst, ki ja na krošnji ali poganjku najvišje, zaradi hormonskega delovanja raste najbujneje.
  2. Ostrejši kot je kot, pod katerim izrašča veja, bolj bujno le ta raste.
  3. Veja, ki izrašča višje, raste bujneje od nižje ležeče.
  4. Debelejša veja ima bujnejši prirast, kot tanjša.
  5. Veje, ki izraščajo pod topim kotom, rastejo šibkejše, a prej tvorijo rodne brste.
  6. Na vertikalno upognjenih poganjkih je rast slabša, zasnova rodnih brstov pa boljša.
  7. Večji kot je kot upognjenosti, več je rodnih brstov.

Ti zakoni veljajo poleg jablane in hruške, tudi za vse ostale drevesne vrste. Ima pa seveda vsaka vrsta še neke svoje posebnosti.

Zimska rez

Rez zgodnje pomladi se imenuje zimska rez. Idealno je, da rez opravimo v času, ko drevesni sokovi še povsem spijo. To se pravi nekje v času med odpadom listja z drevesa (nič ni narobe, če režemo recimo že decembra, če nam to dovoljuje vreme) in brstenjem (vendar se temu izogibajmo, ker bomo zagotovo polomili nekaj dragocenih brstov). In s čim začnemo? Najprej na drevesu odrežemo vse veje, ki rastejo navpično navzgor in jih imenujemo vodni poganjki ali bohotivke. Od njih ne bo nobene koristi, samo kup listja, ki bo krošnji delalo senco. Te poganjke moramo odrezati res tesno ob veji iz katere izraščajo. Če puščamo t.i. obešalnike, kratke čepke, bo iz spečih brstov na njih, v naslednji sezoni zrasel cel grmiček bohotivk.

Še eno napako je pogosto videti. Nekateri odrežejo samo del navpične veje. Tako napačno obrezano drevo boste prepoznali po narobe obrnjenih »metlah«, ki se razrastejo na koncu vsakega tako obrezanega poganjka. Torej, kar raste navpično, mora vse čisto stran.

Vendar obstajata dve izjemi. Če je naše drevo še mlado in si želimo, da bi še pridobivalo na višini, nekje na sredini izberemo, slabo bujno navpično vejo in jo prikrajšamo. Tisto bo naše bodoče deblo in venec vej na njem. Tako vejico izberemo vsako pomlad, dokler drevo ne doseže višine, ki si jo želimo. Kasneje porežemo vse navpične veje in posebnega vrha ne puščamo več.

Druga izjema pa se nanaša na to, da imamo morda na eni strani drevesa slabšo obraščenost in si tam želimo dodati nosilno vejo.  Potem lahko pustimo celo kakšno iz debla navpično rastočo vejo, jo rahlo prikrajšamo in obtežimo z utežjo ali privežemo tako, da bo rasla vodoravno ali pa namenoma režemo na čep, to je kratek poganjek, z dvema ali tremi brsti.

Presvetlimo krošnjo

Ko smo porezali vodne poganjke, smo naredili levji delež. V resnici, če od tu naprej ne porežemo nič več, bo za silo čisto dobro. V krošnjo smo spustili svetlobo. Seveda pa je priporočljivo, da se drevesu še posvetimo. Najprej odrežemo vse, kar je suhega in obolelega. Izrežemo tudi vse veje, ki rastejo navznoter. Tudi tu velja – ne puščamo »obešalnikov«. Če je treba, odžagamo kako obolelo ali poškodovano, polomljeno vejo. Večje rane zamažemo s cepilno smolo in tako preprečimo, da bi se v rani naselile bolezni.

Veje, ki ji želimo skrajšati

Krošnjo si po navadi želimo tudi nekoliko oblikovati. Pod oblikovano krošnjo lažje kosimo, včasih pa je treba rast krošnje omejevati tudi zaradi sence, ki jo meče, kamor ne želimo. Želeno obliko krošnje lahko narekuje tudi krošnja drugega drevesa ali sosedova ograja. Veje prikrajšajmo na ustrezno dolžino. Vedno režimo tako, da bo brst pod rezom in bo nova veja izraščala na spodnji strani stare veje. Tako bo namreč rasla počasneje, kot če bi staro vejo skrajšali za brstom, ki gleda navzgor.

Ker so veje še gole, si moramo nekoliko predstavljati, kako bo vse skupaj izgledalo, ko bodo olistane in polne plodov. Hitro nam bo jasno, kje je treba še kaj razredčiti. Osnovni pravili veljata tudi tu. Režemo tesno ob veji in zadnji brst naj bo vedno čim bolj spodaj. Če se nam veja razveji, mi pa obeh vej ne potrebujemo, zgornjo izrežemo, spodnjo pa prikrajšamo na spodaj rastoči brst.

Potem pa samo še čakamo, da pride topla, rodovitna jesen.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja