Zabava po valeti – je potreben nadzor staršev ali ne?

Vir: Shutterstock

“Naša devetošolka že več kot pol leta “opozarja”, da si bo “dala duška” na “after” zabavi, ki jo devetošolci pripravljajo zase, takoj po zaključni valeti. Meni namreč, da je normalno, da vsak tam nekaj spije. Zanjo bi bilo slednje najbrž eno izmed prvih srečanj z alkoholom. Te zabave se sošolke in sošolci očitno zelo veselijo in se veliko o njej pogovarjajo, dajejo vtis, kot da od nje veliko pričakujejo. Sprva nismo temu polagali posebne pozornosti, pomembnejši nam je bil uspeh ob zaključku šolanja. V pogovoru s starši devetošolcev drugih šol smo ugotovili, da starši teh dogodkov ne prepuščajo povsem naključju. Na eni izmed šol so se starši dogovorili, da bo vsak izmed staršev šel vsako uro malo pogledat, ali je na “after zabavi”, ki bo potekala na šolskem igrišču, vse v redu, ob 01.00 uri zjutraj vsi starši pridejo po otroke, otroci pa naslednji dan gredo čistit prizorišče zabave. V drugi šoli imajo devetošolci skupaj s starši organizirano večerjo v gostišču, “after” zabava sledi po odhodu staršev. V našem primeru si bodo zabavo organizirali v eni izmed koč na robu gozda. Starši v organizacijo nismo vključeni. Skrbi nas, da se ne bi komu kaj zgodilo. Kakšen odnos naj starši vzpostavljamo do teh dogodkov? Kakšni naj bodo okvirji?”

oče devetošolke

Valeta (in še posebej, kar sledi po njej) predstavlja za najstnike poseben dogodek. Osnovna šola, kjer si preživel 9 let, se je zaključila in v tem smislu je veselje in vznemirjenje vaše hčerke zelo razumljivo. Hkrati pa je tu še vidik »iniciacije v odraslost«, kar je lahko (zavestno ali nezavedno) dodaten močen razlog za vznemirjenje hčerke in sošolcev.

Zabava po valeti kot obred iniciacije

Včasih so imeli jasne družbeno določene obrede iniciacije, ko je otrok postal odrasel. V naši kulturi se je to izgubilo in ta prehod in »obredi« povezani s tem, postajajo nejasni, enako tudi vloga odraslih. Valeta se sama ponuja kot iniciacija, saj je povezana s prehodom v srednjo šolo, ko si že moral sprejeti prve »odrasle« odločitve in si odgovoriti na prva »odrasla« vprašanja:  kdo sem, kaj me zanima, kakšne so moje sposobnosti, kako zastaviti svoje izobraževanje, morda že izbrati poklic, iti v drugo mesto itd.

A ker ni čisto jasno, kako postaneš odrasel, mladostniki v te »obrede iniciacije« vključijo še druge stvari: alkohol (ko se prvič napiješ), droge (prvič zaužiješ ilegalno substanco), spolnost (prvi spolni odnos) ipd. Iz vašega pisanja se zdi, da je vse to možno na tej zabavi, ko si bodo »dali duška«.

Vaša dilema tako sploh ni enostavna: na eni strani želite, da je hči vključena med vrstnike in proslavi zaključek osnovnošolskega obdobja (ter simbolno naredi pomemben korak v odraslost), na drugi strani bi jo radi zaščitili pred neumnostmi, ki jih naredi najstnik, ko ni priseben ali je pod pritiskom vrstnikov.

Vaše ravnanje bi lahko šlo v dve smeri: pogovor in priprava hčerke ter pogovor z drugimi starši.

Valeta se sama ponuja kot iniciacija, saj je povezana s prehodom v srednjo šolo, ko si že moral sprejeti prve »odrasle« odločitve in si odgovoriti na prva »odrasla« vprašanja.

Kako pripraviti hčerko na zabavo

Najprej je pomembno, da ste (navkljub vsem skrbem) veseli zanjo zaradi zaključka šole in zabave, ki sledi. Morda vam bo to lažje, če se prej pogovorita z ženo o svoji izkušnji: kako je bilo na koncu 9. razreda? Koliko je bil prisoten občutek svobode, ko je cel svet pred tabo? Morda ste imeli kakšne simpatije in fantazije, kaj bi se lahko zgodilo na valeti?

Pomembno je namreč, da ne zasujete svoje hčerke le s skrbmi, ampak tudi delite njeno navdušenje in pričakovanje. Ne le, da jo boste s tem lažje začutili, ampak boste predvsem vzpostavili most med vama, da vas bo lažje slišala tudi glede manj prijetnih stvari.

Pomembno je seveda, da hči sliši tudi vaše skrbi. Veliko bolje jih bo slišala, če jih boste povedali skozi lastno izkušnjo: kako je bilo, ko ste se vi prvič napili (če ste se), kako je bilo naslednji dan glede občutkov, počutja? Oz. če se niste, kako je bilo kljubovati pritiski vrstnikov, kako je bilo ostati trezen med opitimi vrstniki? Ste imeli kakšne prijateljice, prijatelje, ki so imeli negativno izkušnjo?

Skratka, kar želite hčerki sporočiti, bo veliko hitreje slišala in tudi vzela zares, če boste povedali skozi svojo pristno izkušnjo. Najstniki se »odklopijo«, ko starši začnemo razlagati, »kaj je prav in kako je treba delati in živeti«. To preprosto doživijo kot moraliziranje oz. vsiljevanje. Na drugi strani pa z zanimanjem poslušajo naše izkušnje. Na ta način ne boste dobili le njene pozornosti, ampak boste tudi bolj verodostojni in pristni, zaradi česar bo vašo zaskrbljenost lahko vzela kot izraz ljubezni, ne kot teženje in omejevanje. Pri tem je smiselno, da govorite o tistih izkušnjah, ki so predelane. To pomeni, da vas ob njih ne preplavi sram, krivda ali kakšno drugo čustvo, ki bi zablokiralo pogovor.

Pomembno je, da ne zasujete svoje hčerke le s skrbmi, ampak tudi delite njeno navdušenje in pričakovanje.

Kakšen odnos vzpostaviti do alkohola (in drog)

Ko sprašujete, kakšen odnos naj vzpostavite do teh dogodkov, je dobro vedeti, da ste hčeri že pokazali odnos do alkohola in zabave. Kako ste vi praznovali družinska slavja, novo leto, obletnice s sorodniki, poroke? Koliko alkohola je bilo tam, kako se ga je uživalo med odraslimi, kako ste ravnali, če se je kdo opil?

Z upoštevanjem vseh dosedanjih implicitnih sporočil, ki ste jih že dali hčerki, pa je ob valeti smiselno, da ponovno razmislite o tem, kakšen odnos do alkohola in drog imata vidva kot starša, katere izkušnje v povezavi z alkoholom so vas oblikovale v primarni družini in okolju in kako sedaj gledata na to. Smiselno je, da vajine vrednote ob tej priložnosti tudi jasno ubesedite v pogovoru s hčerko. Otroci – čeprav tega ne pokažejo – želijo izvedeti jasno stališče staršev glede tega (in predvsem želijo, da starši tudi živijo svoja stališča in vrednote).

Pri izražanju teh stališč je smiselno, da jih čim bolj povežete s svojimi izkušnjami in vrednotami. Hkrati pa je pomembno, da se vam zdi nesprejemljivo vedenje, ne oseba, ki ga dela. Oz. s konkretnimi besedami: hčerki morate dati sporočilo, da vidite veliko tveganje glede pitja alkohola in jemanja drog, zato se s tem ne strinjate. Hkrati pa lahko izrazite razumevanje, da včasih ljudje delamo stvari, s katerimi se ne strinjamo (najbrž ste že kdaj vpili na hči, pa ste potem to obžalovali). In če bi se hčerki na valeti (ali kdaj drugič) zgodilo, da bi se opila ali bi naredila kakšno drugo »neumnost«, naj vas pokliče. Pomembno ji je dati zelo jasno zagotovilo, da ste vedno na njeni strani in ji boste pomagali, ne glede na to, v kakšnem stanju bo.

Ko sprašujete, kakšen odnos naj vzpostavite do teh dogodkov, je dobro vedeti, da ste hčeri že pokazali odnos glede odnosa do alkohola in zabave. Kako ste vi praznovali družinska slavja, novo leto, obletnice s sorodniki, poroke?

Ko boste razmišljali o konkretni vsebini teh stališč, je gotovo najbolj osnovna stvar zakonska omejitev, ki jo gotovo vsi poznate: do 18. leta je za mladostnike v Sloveniji prepovedano kupovanje alkohola. V nekaterih državah je ta meja dvignjena na 21 let. S tem skušajo zaščiti najstnike, ki so posebej ranljiva skupina. Raziskave kažejo, da mladostniki, ki pred 15. letom poskusijo alkohol, štirikrat bolj verjetno razvijejo alkoholizem kot tisti, ki poskusijo alkohol po 20. letu. V mladostništvu je namreč drugi razvojni skok možganov, ko se ti prilagodijo izkušnjam. Če je alkohol ali druga zasvojitvena substanca (pogosta) izkušnja, se bodo prilagodili na način, ki jih tekom celega življenja dela ranljive za razvoj odvisnosti. Več o tem si lahko preberete tudi tukaj.

Poleg tega so najstniki že tako bolj nagnjeni k impulzivnim dejanjem in v začetnih odmerkih alkohol deluje kot dezinhibitor (od tu »pogum«, ki ga opiti ljudje doživljajo), kar lahko vodi v dodatne zaplete (spolnost, nevarna vožnja in druga tvegana vedenja).

Rešitve za konkretne situacije

Ko se boste pogovarjali s hčerko o vsem tem, je smiselno, da greste čez konkretne scenarije in skupaj razmišljate, kaj je takrat najbolj smiselno narediti. Ne bodite pri tem poučevalni, ampak radovedni in preko vprašanj spodbudite hči, da razmišlja o temah.

Na primer: če je razmišljala, da je normalno, da vsak nekaj spije, koliko načrtuje sama spiti? Koliko alkohola je v bambusu, koliko v likerju, pivu? Kako bo vedela, da ima dovolj? Kaj bo naredila, če ji bodo še natočili? Kaj, če se bo znašla v pivski igri? Kako se izogniti tem situacijam?

Ali je že kdaj bila opita? Je že kdo od njenih sošolcev ali sošolk bil? Kako je to vedela? Kako se je ta obnašal/a? Kakšni zapleti so lahko ob tem? Na koga se lahko obrne, če pride do tega?

Pomembno se je tudi pogovoriti o situacijah, ki so lahko kritične in je potrebno poklicati starše oz. celo reševalno službo, npr. motena zavest, zadušitev z bruhanjem, podhladitev, poškodbe ob padcih. Pred nekaj leti je v Sloveniji mladostnik umrl poleti zaradi podhladitve, ko je opit zaspal v avtu, medtem ko se je zabava v koči nadaljevala. V tem smislu je pomembno, da se hči zaveda tega in da je v skupini prijateljic, ki pazijo ena na drugo in v primeru opitosti poskrbijo, da opiti ne ostane sam.

Pričakujete lahko, da se bodo na tej zabavi pojavile tudi ilegalne substance (npr. marihuana), dosti večja verjetnost je tudi za spolno tvegano vedenje. Tudi to so teme, o katerih se je smiselno s hčerko pogovoriti.

Vloga skupnosti staršev

Druga stvar, ki jo lahko naredite, je, da se povežete z drugimi starši devetošolcev iz vaše šole. Kako oni doživljajo stvari, kakšne so njihove skrbi in pomisleki ter o kakšnih rešitvah razmišljajo?

Pišete, da mladostniki sami organizirajo zabavo in so najeli kočo. Kako so najeli kočo, saj so mladoletni? Kdo in pod kakšnimi pogoji jo je najel? Koliko lahko kot starši stopite v kontakt s lastnikom koče in se pogovorite glede omejitev, ki jih imajo mladostniki (npr. do kdaj bojo tam, kdo bo pospravil, kdo je odgovoren za ta čas, ko bo zabava trajala)? Ne vem, kakšen status ima koča, ki so jo mladostniki najeli, a nenazadnje je to, da so otroci tam sami čez noč, tudi pravno spolzek teren, še posebno, ker bo tam alkohol.

Seveda je smiselno, da je zabava projekt mladostnikov, kar je pomemben vidik osamosvajanja. A hkrati je pomembno, da so dogovorjeni okviri zabave.

Vsekakor je s psihološkega vidika smiselno, da ima nekdo od odraslih oz. skupina odraslih pregled nad dogajanjem tam. Kako očitna in stalna naj bo ta kontrola, je stvar dogovora. Morda je najbolj smiselno, da se predstavniki staršev pogovorijo z glavnimi organizatorji med mladimi in pridejo do skupnega konsenza.

Seveda je smiselno, da je zabava projekt mladostnikov, kar je pomemben vidik osamosvajanja. A hkrati je pomembno, da so dogovorjeni okviri zabave. To ne daje le občutka varnosti vam in mladostnikom, ampak tudi postavlja mladostnike v vlogo odraslih ljudi, ki so sposobni priti do dogovora in se ga držati. Na en način je to lahko del iniciacije med odrasle.

Z vidika vas in vaše hčerke bi bilo najlažje, če so lahko ti okviri oz. omejitve zabave določeni s konsenzom. Torej, da se vsi starši strinjate glede njih in da mladostniki vejo, kakšne so meje. Na ta način so vsi mladostniki na istem in si delijo isto izkušnjo zabave, odraščanja.

Če boste samo vi postavili mejo hčerki (npr. pridemo te iskat ob polnoči), bo na nek način izpostavljena v odnosu do vrstnikov, verjetno bo tudi zamudila pomemben del dogajanja, kar vam lahko zameri.

Na drugi strani pa, če navkljub vsem pogovorom s hčerko, sozakoncem in ostalimi starši ostajate nemirni in zaskrbljeni, je smiselno, da vztrajate pri meji. Del starševstva je tudi prevzeti odgovornost in postaviti mejo (z vsemi čustvenimi in drugimi posledicami).

Vam želim, da bi našli rešitev, ki bi vas pomirila, hčerko pa podprla pri odraščanju.