Cerkev s konkretnimi standardi za preprečevanje telesne, psihične, čustvene, spolne in duhovne zlorabe

Slovenska Cerkev je pripravila Etični kodeks in standarde ravnanja za ustvarjanje varnega okolja. Dokument je del prizadevanj za preventivno delovanje in se osredotoča na preprečevanje telesne, psihične, čustvene, spolne in duhovne zlorabe.

Cerkev v njem izpostavlja, da ima vsakdo, ki na tak ali drugačen način sodeluje v življenju Cerkve, svojo vlogo pri spodbujanju in zagotavljanju varnega okolja. Še posebej pa so k temu zavezani voditelji skupnosti. Dokument morajo tako poznati in skladno z njim delovati vsi, ki so v Cerkvi dejavni na pastoralnem, pedagoškem in karitativnem področju ali imajo neposreden stik z mladoletniki in ranljivimi odraslimi. Kaj torej določajo standardi, s katerimi si torej Cerkev prizadeva ustvarjati varno okolje za vse, posebej še ranljive skupine?

Spodbujanje k osebni zrelosti posameznika

Pastoralni delavec mora v vsakem pogovoru in ravnanju spoštovati osebno dostojanstvo, svobodo in edinstvenost posameznika. Osebo, ki mu zaupa, mora spodbujati k samostojnim odločitvam in jo varovati pred odvisnostjo od sebe. Pri posredovanju vere mora spoštovati individualne odločitve in dejanja osebe ter priznavati njen osebni pristop k temam, kot so krivda, greh, spreobrnjenje, milost in odpuščanje. Izogibati se mora predsodkom do ljudi v različnih življenjskih situacijah, na primer ob ločitvi, ter spoštovati raznolikost življenjskih zgodb in duhovnih izkušenj.

Brez slepe poslušnosti, elitizma, pokroviteljstva in nadzora

Pastoralni delavec ne sme se postavljati v vlogo edinega razsodnika življenjskih situacij, ustvarjati vtisa elitizma ali zahtevati slepe poslušnosti. Prepoveduje siljenje k duhovnim dejanjem z manipulacijo ali grožnjami. Oznanjati mora podobe Boga, ki opogumljajo in krepijo, ter teološko pojasnjevati tiste, ki vzbujajo strah. Ne sme razlagati vsakdanjih dogodkov ali naključij kot Božje volje z namenom doseganja lastnih ciljev. Prepovedano je tudi vplivati na zasebno življenje posameznikov s pokroviteljstvom ali nadzorom. Pastoralni delavec lahko govori o grehu, vendar ne sme vsiljuje občutkov krivde ali sramotiti ljudi. Kadar posamezniki potrebujejo strokovno pomoč, jih mora napotiti k zdravniku ali terapevtu in tega ne sme nadomeščati z duhovnostjo.

Ločitev poslanstva od zasebnega življenja: pastoralno delo se nikoli ne izvaja v zasebnih prostorih

Poslanstvo v Cerkvi ima meje – duhovnik, katehet ali drug delavec v Cerkvi ima pravico, da v določenih trenutkih ni dosegljiv. Ljudem mora jasno pojasniti, kaj je njegovo delo in kje so meje njegovih pristojnosti. Za opravljanje pastoralnega dela mora uporabljati ustrezne, namenske prostore, kot so učilnice, sejne sobe ali cerkveni prostori. V prostorih verske skupnosti ima pravico do zasebnosti, pri čemer morajo biti prostori za dejavnosti ločeni od zasebnih. Pogovore in dejavnosti mora izvajati v pastoralnih prostorih in ne v zasebnih sobah. Ranljivih oseb ne sme vabiti v zasebne prostore ali na zasebne dejavnosti. Srečanja, ki posegajo v intimnost, niso dovoljena. Intimni odnosi in spolni stiki pa niso združljivi s pastoralnim odnosom.

Spoštovanje spolnosti: krščanski pogled na spolnost temelji v spoštovanju

Pastoralni delavec mora spolnost priznavati kot Božji dar in sestavni del vsakega človeškega bitja. Sposoben mora biti spregovoriti o krščanskem pogledu na spolnost v skladu s starostjo in življenjskim stanom sogovornikov. Posameznikov ne sme obsojati zaradi spolne usmerjenosti ali identitete. Pri pastoralnem delu – bodisi pri bogoslužju, mladinski pastorali ali pripravi na zakon – mora o spolnosti govoriti spoštljivo. V pastoralnih pogovorih ne sme po nepotrebnem odpirati tem, ki se nanašajo na spolnost, ter se mora vzdržati vsiljivih vprašanj o intimnem življenju. To velja tudi za spoved in pogovore v vlogi nadrejenega. Vsebine in metode dela, ki se nanašajo na spolnost, mora predstavljati na pregleden in odprt način.

Osebni in spovedni pogovori morajo ohraniti zdrave meje in preprečiti morebitno odvisnost

Pastoralni delavec mora ustvarjati zaupno, nedvoumno in pregledno vzdušje ter se zavedati Božje navzočnosti. Odgovorno mora izbrati prostor in čas srečanja ter poskrbeti, da so vrata odklenjena in da je omogočen dostop od zunaj. Jasno mora predstaviti svoje zmožnosti, omejitve in cilje posameznega pogovora. Teme pogovora vedno izbere oseba, ki prosi za pomoč. Pastoralni delavec mora spodbujati samostojnost in osebno odgovornost ter ne izkoriščati neravnovesja moči. Časovno mora omejiti spremljanje, da ohrani zdrave meje in prepreči morebitno odvisnost. O stresnih ali vznemirjujočih situacijah se mora posvetovati s skupino enakovrednih ali v okviru supervizije.

Duhovno spremljanje mora spoštovati svobodo in osebno odgovornost ter vzdrževati ustrezno distanco

Pobudo za duhovno spremljanje mora vedno podati oseba, ki ga išče, in ne spremljevalec. Vsebine, načini in smer spremljanja morajo izhajati iz vprašanj in potreb te osebe, ne iz interesov ali duhovnih izkušenj spremljevalca. Zagotavljati mora dosledno spoštovanje svobode in osebne odgovornosti ter vzdrževati ustrezno distanco, da ne pride do odvisnosti. Vsebina duhovnega spremljanja je zaupna, kar ureja tudi zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. Spoštovati in ščititi mora pravico vernikov do svobodne izbire spovednika. Svojo vlogo mora redno preverjati na srečanjih s sodelavci ali v okviru supervizije ter skrbeti za stalno strokovno usposabljanje.

Pastoralni delavec mora vzdrževati primerno čustveno in telesno distanco

Pastoralni delavec ne sme od zaupanih oseb pričakovati ali zahtevati protiuslug. Zavedati se mora, da je pri svojem delu nadomestljiv. V skupini mora spoštovati načelo enake obravnave ter se izogibati izkazovanju posebne naklonjenosti posameznikom, na primer z darili. Izogibati se mora vlogi edine referenčne osebe in namesto tega krepiti mrežo odnosov med ljudmi. Ne sme prevzemati vlog, ki jih ne more opravljati, na primer nadomeščanja staršev. V primeru stiske mladoletne osebe, ki presega njegove pristojnosti, mora vključiti starše ali zakonite skrbnike. Vzdrževati mora primerno telesno in čustveno distanco. Če pri sebi ali pri drugi osebi zazna željo po intimnem ali spolnem odnosu, mora spremljanje na primeren način zaključiti.

Vsak telesni stik mora biti strokovno upravičen

Pastoralni delavec mora jasno sporočiti, kateri telesni stiki ustrezajo ali ne ustrezajo njegovi vlogi – tudi kadar sogovornik stik pričakuje. Vsak telesni stik z njegove strani mora biti strokovno upravičen in napovedati ga mora vnaprej. Upoštevati mora kulturno pogojene vedenjske navade in jih prilagoditi svoji cerkveni vlogi. Pri obredih, ki vključujejo telesni stik, kot je polaganje rok ali blagoslov, mora vedno upoštevati osebni prostor in po potrebi pridobiti soglasje. V situacijah, ko oseba potrebuje tolažbo, mora pastoralni delavec ponuditi različne možnosti in vprašati, kaj oseba potrebuje. Osebi mora vedno omogočiti, da brez zadrege zavrne dotik. Vzdržati se mora intimnih objemov, masaž ali poljubov ter nikoli ne sme začeti ali pristati na spolne namige ali stike.

Nudenje pomoči le v obsegu, skladnem z vlogo in ob upoštevanju meja

Podporo sme pastoralni delavec zagotavljati le v obsegu, ki je v skladu z njegovo vlogo. Nega bolnikov, kot je umivanje in preoblačenje, ni v pristojnosti pastoralnih delavcev. Pri osebah s posebnimi potrebami mora preveriti, kakšno podporo potrebujejo in kdo je zanjo pristojen. Izogibati se mora pretirani skrbnosti ali podcenjevanju zmogljivosti drugega ter spodbujati samostojnost. Vedno mora vprašati, ali oseba želi njegovo pomoč. Pomoč nudi v enakovrednem in spoštljivem telesnem položaju. Pri občutljivih nalogah se mora izogibati temu, da bi bil z osebo sam, in vključiti tretjo osebo. Nujni oskrbi in preprečevanju nesreč daje prednost pred izogibanjem telesnemu stiku, pri čemer mora situacijo naknadno razložiti.

Pedagoško delo z mladoletnimi: prednost ima skupinsko delo, individualni pogovor le v prostoru, kjer je vedno mogoč dostop in vpogled tretje osebe

Pri delu z mladoletnimi mora pastoralni delavec jasno predstaviti cilje, metode in časovni okvir svojega dela ter redno pridobivati povratne informacije. Udeležencem mora omogočiti, da se iz utemeljenega razloga določene dejavnosti ne udeležijo. Kadar je mogoče, naj se odloča za skupinsko delo. Na individualnih srečanjih mora jasno opredeliti strokovni namen. Individualni pogovor ali srečanje z mladoletno osebo mora izvajati v prostoru, kjer je v vsakem trenutku možen dostop in vpogled tretje osebe. O rednem spremljanju mladoletnih ali o prevozih se mora dogovoriti s starši ali zakonitimi skrbniki. Vse okoliščine srečanj mora oblikovati tako, da so starši ali sodelavci z njimi seznanjeni in se lahko kadarkoli pridružijo.

Pastoralni delavec praviloma ne sme prenočevati v istem prostoru kot mladoletne osebe

Na programih s prenočevanjem mora biti praviloma navzočih več odraslih oseb. Razporeditev v spalne prostore mora biti vnaprej usklajena z voditeljsko ekipo. Praviloma pastoralni delavec ne sme prenočevati v istem prostoru kot mladoletne osebe, vsak udeleženec pa mora imeti svoje ležišče. Postelja je osebni prostor udeleženca, zato nanjo ne sme sedati. Uspavanje in bujenje morata biti vnaprej dogovorjena, po možnosti brez telesnega stika. Za nočni vstop v spalne prostore mora obstajati pedagoški ali strokovni razlog, pred vstopom pa je treba potrkati in se napovedati. Mladoletni udeleženci naj bodo razdeljeni po spolu, spremljevalci pa naj po možnosti vstopajo v spalne prostore istega spola.

Spoštovanje zasebnosti v kopalnicah in garderobah

Pastoralni delavec mora poskrbeti za ustrezno infrastrukturo in ločeno uporabo sanitarnih prostorov glede na spol. Prostore za osebno higieno mora uporabljati ločeno od mladoletnikov, za katere je odgovoren. V kopalnico, stranišče ali garderobo sme vstopiti le iz strokovnih razlogov, pri čemer mora vedno potrkati in se napovedati. Pomoč v teh prostorih nudi le v obsegu, ki ustreza njegovi nalogi in je dogovorjen z ekipo. Izogibati se mora temu, da bi bil z ranljivo osebo sam v zaprtem prostoru. Za vse posebnosti, ki presegajo običajno pedagoško pomoč, je potreben jasen predhodni dogovor z zakonitim zastopnikom.

Odgovorna komunikacija v položaju moči: sprejemanje različnih mnenj in prizadevanje za odprto komunikacijo

Vsakega človeka mora pastoralni delavec jemati resno in spoštljivo. Sprejemati mora različnost mnenj in si prizadevati za odprto komunikacijo. Ne sme se izogibati konkretnim vprašanjem s splošnimi izjavami brez pravega pomena. Prepovedana je uporaba nespoštljivega jezika, posplošenih trditev, izkrivljanja mnenj, seksualiziranega ali pretirano prijateljskega jezika. Prepovedane so manipulativne tehnike, kot je gaslighting ali čustveno izsiljevanje z vzbujanjem strahu, usmiljenja ali krivde. Ne sme ustvarjati tabujev ali vsiljevati  molka. Vodstvene odločitve mora pojasnjevati, zlasti kadar vplivajo na druge, procese odločanja pa oblikovati na zakonit, pregleden in razumljiv način. Ne sme postavljati ultimatov, ki niso pravno ali strokovno utemeljeni.

Komunikacija v medijih in na družbenih omrežjih iz službenega telefona oz. profila

Pastoralni delavci, ki delajo z ranljivimi osebami, naj po možnosti uporabljajo službeno telefonsko številko. Z mladoletniki naj komunicirajo skupinsko in ne posamično, komunikacija v elektronskih medijih pa naj poteka s soglasjem staršev. Načeloma naj uporabljajo profile in e-naslove, namenjene dejavnosti, ne zasebnih profilov. Profilov organizacije ne smejo uporabljati za objavljanje ali komentiranje zasebnih vsebin. Zavedati se morajo, da so pri uporabi medijev zgled drugim, zato morajo komunicirati objektivno in spoštljivo. Fotografije, video ali zvočno gradivo smejo objavljati le z dovoljenjem v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in izključno na službenih profilih.