O, da bi se znali potopiti v Marijino materinsko ljubezen!

Foto: AI

Maj ima v liturgičnem letu posebno podobo. Dišeč in nežen je; kako tudi ne, saj ga zaznamuje topel ljubeč odnos z našo nebeško mama Marijo. Obhajanje šmarnic, bolje rečeno, krepljenje odnosa z Marijo, mi je vedno v veliko veselje, se ga pa lotim vsako leto malo drugače. Včasih sem bila vsak dan pri sveti maši, marsikatero leto pa zaradi obveznosti to ni bilo mogoče. Bile so šmarnične pobožnosti, ki smo se jih z otroki lotili kar sami, doma, včasih sva v maju kaj skupaj prebrala in zmolila v dvoje, zadnje čase pa se v maju z Marijo rada družim in jo vsak dan načrtno počastim tudi sama.

Kateri del šmarnic je najpomembnejši?

Dolgo časa sem potrebovala, da sem si odgovorila, kaj zame sploh je bistveni del Šmarnic. Je to šmarnično branje, so to litanije, je to sveta maša, ali je to mar skupno petje Marijinih pesmi? Vedno mi je bilo zanimivo poslušati šmarnično branje. Celo tako zanimivo, da sem neko leto ocenila, da imam v maju tudi sama nekaj povedati vsej Sloveniji. Ljube pa so mi bile tudi litanije. Posebej všeč eden mi je eden od njihovih mnogih napevov, pa čeprav niti ni najbolj znan … V času kovida smo se ga naučili tudi doma in Šmarnice tistega leta imam prav zaradi skupne pesmi res v prelepem spominu.

Marijino veliko ljubeče materinsko srce bije, navija, prosi, opogumlja in ljubi vsakega posameznika izmed nas.

Od kje izvirajo »šmarnice«

Šmarnica je nežna bela cvetlica izjemno lepega in močnega vonja. Raste na skromnih senčnih mestih, njen vonj pa jo oznanja daleč naokoli. Po legendi naj bi zrasla iz Marijinih solz, ki jih je pretakala v času Jezusovega trpljenja. Zato so šmarnice v mesecu maju, ko cvetijo, postale eden glavnih simbolov čaščenja Marije. Ljudje so z njimi krasili Marijine kapelice, tam molili litanije in peli Marijine pesmi.

Simboli cvetlice so čistost, ponižnost, upanje in Božja skrb za nas

Šmarnična pobožnost je v katoliškem svetu priljubljena od srede 19. stoletja. Po navadi  je sestavljena iz petja Marijinih pesmi, molitve dela rožnega venca, šmarničnega branja (kratko razmišljanje, zgodba, življenjepis kakšnega svetnika ali razlaga Marijinega življena), Lavretanskih litanij in zaključka. Šmarnična pobožnost je lahko vtkana v sveto mašo ali je samostojna. Zato se lahko izvaja v cerkvi, pri kapelicah in znamenjih ali doma v družini.

Naslovi matere Marije, zbrani v litanijah

Lavretanske litanije so dobile ime po Lorettu – italijanskem romarskem središču. Potrdil jih je papež Sikst V. že leta 1587. Njihova struktura je ritmična in ponavljajoča se. Glavni del litanij tvorijo vzkliki k Mariji, na katere ljudstvo odgovarja z besedami: »Prosi za nas«. Vzkliki poudarjajo Marijino materinstvo, devištvo, moč priprošnje in kraljevsko dostojanstvo. Strogo gledano se litanije delijo na nekaj ožjih skupin vzklikov. Prva skupina vzklikov je sestavljena iz osnovnih naslovov Marije, sledijo njeni materinski naslovi, pa njeni deviški in krepostni naslovi, potem so tu simbolični in starozavezni naslovi, sledijo naslovi usmiljenja in pomoči, nazadnje pa so njeni kraljevski naslovi.

Marijino veliko ljubeče materinsko srce bije, navija, prosi, opogumlja in ljubi vsakega posameznika izmed nas. Zasluženih naslovov naše ljube matere Marije je toliko, da imamo ves mesec dovolj dela z razmišljanjem o njih. Ljubezni pa je v njenem srcu toliko, kot je je lahko le v srcu Matere. O da bi se znali potopiti vanjo.