Sestre norbertinke sleherno noč opolnoči molijo za mamice

Foto: AI

Ko se rodi dojenček, mamico med številnimi spremembami doleti tudi sprememba ritma spanja. Če ima srečo, je spanec ponoči nekaj časa prekinjen. Če pa ni ravno zadela na lotu, so pred njo tedni in tedni noči, ko več bedi kot spi. Vse mame razumete, o čem govorim. Da ne bo pomote, tudi mnogi očetje razumejo, ker so v precejšnji meri soudeleženi pri nočni skrbi za dojenčka, glavnina teh naporov pa je, sploh če je otrok dojen, vseeno na mamici.

Kako težke so včasih veke

In tako noč za nočjo, v poltemi, ko je zunaj vse mirno in tiho, držiš svojega dojenčka in čakaš, da se bo napil, podrl kupček in se naužil bližine in bosta končno lahko dalje spala. Kako težke so včasih veke, koliko energije pobere prizadevanje, da ne zakinkaš in ne spustiš otročka iz rok, kako težko je nositi jokajoče bitje, ki ne zna povedati, kaj ga muči, ti pa poskušaš vse in še več. Ja, v prvih mesecih otrokovega življenja znajo biti noči strahotno dolge.

»Še nekdo je na istem kot jaz!«

Spomnim se, kako sem včasih zibajoč stala z otrokom ob oknu in gledala v noč. Na oddaljenem bloku sem vsako noč skozi isto šipo opazila brlečo svetlobo. Še danes ne vem ali je za tistim oknom res živela mamica z dojenčkom, sem si pa to domišljala, da bi ublažila svojo bolečo potrebo po spanju. »Še nekdo je na istem, kot jaz!«

Molitvena pomoč sester norbertink

Prav zaradi te svoje izkušnje me je navdušilo, ko sem naletela na informacijo o sestrah norbertinkah. So ženska veja redu, ki ga je okrog leta 1200 ustanovil sveti Norbert Xantenski v Franciji. Živijo po načelih svetega Avguština, njihovo delovanje pa je usmerjeno v molitev, obhajanje evharistije in delo z ljudmi. Ukvarjajo se s poučevanjem, delom v bolnišnicah, dobrodelnostjo in podporo v župnijah.

Polnočna ura materinstva

Še posebej pa so znane po svoji polnočni uri molitve za mame. Ob t.i. Motherhood Hour – uri materinstva – sleherno noč vstanejo in eno uro molijo ter darujejo evharistično češčenje za vse mame, še posebej za tiste, ki so takrat budne, utrujene, osamljene in skrbijo za svoje majhne, zdrave ali bolne, otroke.

Tiha nočna armada, ki neguje svet

Te sestre sem kot mama, pa čeprav sama majhnih otrok nimam več, kar nekako posvojila. Prelepo se mi zdi, da se je nekdo tako spomnil tudi na mamice. Ko je še posebej težko, se spomnimo, da tam nekje nekdo moli prav za nas! Na tisto tiho armado, ki noč za nočjo nežno prigovarja, nosi, blaži, boža, treplja, doji, zbija vročino, masira trebuščke, nežno drgne dlesni, previja, podira kupčke … Na tisto neopazno množico, ki neguje svet prihodnosti.