Kako ohranjati dober odnos med mamo in hčerko vse življenje

Foto: Canva

Najprej smo hčerke. Opazujemo mamice in si od vsega na svetu želimo dvojega. Da bi jim bile všeč in da bi jim bile podobne. No, v času najstništva nismo več tako zelo prepričane, da bi jim rade bile podobne. Včasih je res ravno obratno. »Na nekaterih področjih za nič na svetu nočem biti kot moja mama.« Z leti se pojavi občutek, da je pri hiši preveč odraslih in morajo mlajši na svojo lastno pot. Biti hči nam je domače od samega začetka. Biti mama se moramo naučiti. A niti hčerinstvo ni samo po sebi umevno in še manj je ves čas enako.

Na svetu ni mame, ki svojih otrok ne bi na tak ali drugačen način ranila.

Ko hči postane mama

Tedaj od svoje matere dobi novo priznanje, prejme pa, kot preblisk, tudi razumevanje stvari, o katerih se ji nekoč ni niti sanjalo, še manj pa jih je razumela in odobravala pri svoji mami.

Če gre življenje svojo naravno pot, se nekaj let materinstvo in hčerinstvo prepletata. Smo hčerke materi, ki nam včasih še vedno soli pamet, kot nam jo je, ko smo bile majhne in smo hčerke mame, od katere si občasno še vedno želimo objema, razumevanja, tega da se lahko zjokamo in vsaj za kratko pokažemo v svoji otroški izvedbi. A hkrati smo mame, soočene s povsem novimi izzivi vzgoje, nege in skrbi. Mama nas občasno pohvali, občasno z drobno pripombo rani, včasih občudujoče prepozna naša prizadevanja, včasih pa nas povozi na celi črti. Vse to poznamo, kajne?

Umetnost življenja medsebojne vezi z mamo v hčerini odraslosti

Izjemna škoda je, da v hčerini odraslosti te medsebojne vezi pogosto ne znamo živeti. Da mama hoče ostajati ne samo moralna avtoriteta, ampak tudi tista, ki vse »bolje ve«. Bolje ve kdaj hčerko zebe, bolje ve, kaj je dobro za hčerinega otroka, bolje ve, če ima hči premalo mleka ali otroka neprimerno razvaja. Hoče biti še vedno pomembna in prisotna, pa zaradi tega postane predvsem moteča in podzavestno se je včasih začne hči kar nekoliko izogibati.

Kaj pa bi tak odnos med mamo in odraslo hčerko krepilo?

Najboljši je vedno pogovor. Pogovor, pri katerem sta druga z drugo iskreni, vendar se potrudita, da ne kritizirata. Razvijajta sočutje in spoštovanje do življenja, ki ga živi vsaka od vaju. Odlično je, če se potrudita in se aktivno poslušata. (Te veščine se da naučiti in je izjemno koristna v vseh medčloveških odnosih. Eden nekaj pove, drugi pa povedano s svojimi besedami ponovi. Na prvi pogled izgleda umetno, je pa izjemno dobrodošlo! Sočloveka moraš slišati in ga ves čas poslušati, pri tem pa ne razmišljati, kaj bi odgovoril. Na začetku je lahko zelo naporno, a na koncu osvobodi!).

Pomembno je, da si postavita meje, preko katerih druga ne sme, ker tja ni povabljena in nima tam tudi kaj iskati. Ne izgubljajta časa za spotikanje ob malenkostih, ampak vedno glejta širše. Včasih pogled na celoto povsem spremeni in zmehča drobec življenja, ki nas pri drugem žuli. In predvsem, naučita se druga drugi opravičiti in si odpustiti.

Na neki točki se vse vrnemo k svoji mami, da najdemo sebe. Mama je tista oseba, s katero se najglobje primerjamo.

Kaj lahko storiš ti, hči?

Ob nasvetih skušaj imeti pred očmi to, da gre za osebo, ki te je rodila in te ima rada in če živi življenje, ki se ti zdi v glavnem v ravnotežju, ji poskusi zaupati. Vsaj premisli tisto, kar ti govori, četudi moraš končno odločitev sprejeti ti, po svoje.

Na neki točki se vse vrnemo k svoji mami, da najdemo sebe. Mama je tista oseba, s katero se najglobje primerjamo. V čem smo povsem drugačne, v katerih stvareh smo ji zelo podobne. Lepo je slediti lepim zgledom, vendar moramo vedno najti svojo pot.

Mnogokrat je za hčer v olajšanje ugotovitev, da je mama odgovorna, da poskrbi zase in za svoje rane, ki so ji bile prizadejane. Zanje hči ni niti kriva, niti odgovorna. Na tem področju je še posebej nujno postaviti trdne meje.

In mamina naloga za lepo sožitje?

Dovolite hčerki, da se koplje po svoji osebni zgodovini, jo vrednoti in izrazi. Včasih bo kaj zelo težko in boleče slišati, a na svetu ni mame, ki svojih otrok ne bi na tak ali drugačen način ranila. Velikokrat mama kakšno stvar že zdavnaj pozabi, hčerko pa še vedno boli.

Mama nikoli ne neha biti mama. Prav je, da občasno spregovori iskreno in jasno, če je to potrebno. Včasih je treba strahove pustiti ob strani in z ljubeznijo pristopiti do hčerke. Vendar se je potem treba umakniti in ji pustiti svobodo pri odločanju in ravnanju. Odlično je, če odrasla hči ve, da jo ima mama rada in ji dovoli in zaupa, da se zmore sama  pravilno odločati po svoje.

Krog se zavrti

Nazadnje pride obdobje, ko se naše hčerinstvo konča, ko ljuba oseba, ki nas je vse življenje ljubila, zapusti ta svet. Potem smo samo še mame.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.