Junijska kraljica vrtnica

Foto: Shutterstock

Poleti veliko časa preživimo na prostem, ker je tam pač najlepše in najprijetneje. Če imamo le košček vrta ali vsaj teraso oziroma balkon, se le-ta poleti zanesljivo spremeni v pomemben bivalni prostor, kjer se v senci srečujemo, se igramo, si prirejamo piknike ali pa preprosto sedimo ob kozarcu hladne pijače. In kaj na svetu je lepšega, če iz našega vrtička poleg barvnih lepot cvetov tu in tam prijetno zadiši kraljica rož – vrtnica. Med dišečimi rastlinami vrtnice vsekakor zavzemajo svoj čisto poseben prostor.

Zgodovina vrtnic

Izvor vrtnic pravzaprav ni čisto natanko poznan. Ime je dobila zaradi najpogostejše barve njenih cvetov. Že slikarji zgodnjega 18. stoletja so ji na svojih slikah dali svoje posebno mesto in čast, tako da je zagotovo bila že v tistih časih spoštovana in cenjena kot “kraljevska roža”. Je skoraj neprekosljiva v raznolikosti oblik, velikosti, barv in vonjav. Že zgodaj so jo razen za krašenje vrtov uporabljali tudi za telesno nego, kozmetiko in v prehrani.

Skupine vrtnic

Vrtnice se delijo glede na način razrasti.

V prvo skupino sodijo hibridne čajevke. Med le-te sodijo vrtnice, ki rastejo v gostih pokončnih grmih, na vsakem steblu pa imajo le po en ali kvečjemu majhno število cvetov.

Druga skupina so floribunde. Vrtnice te skupine prav tako kot čajevke zrastejo v pokončne grme, s tem da so cvetovi zbrani v velike šopke. Včasih naštejemo v enem takem šopku tudi po dvajset cvetov. Cvetovi so lahko enostavni, enojni ali pa polnjeni.

Naslednja skupina vrtnic so grmaste vrtnice. V tej skupini obstaja še ena delitev, in sicer na šipke, ki cvetejo v glavnem le enkrat v poletju, imajo pa poleg cvetov zelo dekorativne tudi plodove in sodobne grmaste vrtnice, ki pocvitajo preko vsega poletja.

Plezalke in vzpenjalke so vrtnice, ki, kot pove že ime, plezajo oziroma se vzpenjajo. Razlika med obojimi je v tem, da imajo plezalke trajno ogrodje poganjkov in precej velike cvetove, ki rastejo v majhnih šopkih, vzpenjalke pa vsako leto poganjajo nove gibke poganjke, cvetejo pa le po enkrat v letu.

Mini vrtnice so miniature večjih sorodnic. Najmanše od njih so visoke pičlih 15 cm, s križanjem pa so nastale tudi nekoliko višje oblike. A preko 40 cm vseeno ne sežejo.

Pokrovne vrtnice so vrtnice, ki poganjke široko razmahnejo in tako pokrijejo večjo površino tal.

Sajenje vrtnic

Junij je najboljši mesec za odločanje o tem, katere vrtnice želimo posaditi. Če gremo ta čas v vrtnarijo ali kak rozarij, bomo vrtnice videli cveteti in spoznali bomo njihov vonj. Resnične barve so pogosto drugačne od tistih na fotografiji na etiketi ob nakupu. Vonja pa na fotografiji sploh ni. Vrtnice so rastline, ki lahko zadovoljujejo veliko naših čutov. Zakaj torej ne bi izkoristili vsega potenciala, ki ga imajo?

Sadimo jih na različne načine. Lahko posadimo le kakšen posamezen primerek, če pa imamo prostor, si lahko z vrtnicami zasadimo pravi pravcati rozarij. Upoštevati velja le skladnost barv in višin, sicer pa dajmo domišljiji prosto pot. Vrtnice lahko tvorijo tudi živo meja ali obrobo. Posebna vaba za oči so debelne vrtnice, ki so vzgojene tako, da jih cepijo na deblo, ki je lahko višje ali nižje. Deblo potem ne raste več, “grmiček” na njem pa se razvija v skladu s tem, katera sorta vrtnic je bila cepljena nanj. Plezalke in vzpenjalke najpogosteje gojimo ob zidovih, vendar so najlepše, če jih napeljemo na prosto stoječe opore.

Čedalje pogostejša je zasaditev vrtnic v mešane nasade – torej skupaj z drugimi rastlinami, kot so recimo sivka ali mačja meta.

Gojenje in zaščita vrtnic pred boleznimi in škodljivci

Vrtnice je sorazmerno lahko gojiti. Potrebujejo veliko hrane – skratka, lepo bodo rasle in cvetele, če jih boste pravilno in dovolj gnojili. Če se boste odločili za sajenje vrtnice, je dobro, da si nabavite tudi kakšno knjigo, ki vam bo natančneje razložila obrezovanje. Mnoge potencialne lastnike vrtnic moti dejstvo, da jih sorazmerno rade napadajo bolezni in škodljivci, zato ob nakupu preverimo kakšna je odpornost posamezne sorte. V primeru bolezni ukrepajmo takoj, še preden začne rastlina izgubljati na lepoti. Obstaja že kar nekaj sredstev, ki so manj strupena in ki ne škodujejo žuželkam.

“Dragocena je zato, ker je moja”

Smisel in namen dela s katero koli rožo je, da ob njej uživamo. Morda ste svojo vrtnico kupili zaradi čudovite barve, zaradi očarljivega vonja ali kombinacije obojega, morda ste jo dobili v dar od koga, ki vas ima rad. Morda vam čudovito uspeva, obilno cvete in omamno diši, morda vam vzgoja (še) ne gre povsem od rok, morda je z njo veliko dela, rezultatov pa ni takih, kot bi si jih želeli. Morda vas skrbi ali bo preživela, ker jo je napadla bolezen… Kakorkoli že se na vaša prizadevanja odziva vaša vrtnica, se vedno spomnite besed Malega princa: “Zaradi časa, ki sem ji ga žrtvoval, je moja vrtnica tako dragocena.”