Foto: ShutterstockČeprav je letos šele nastop koledarske pomladi zares spustil pomladne sape v naše kraje, pa narava ne počiva. Potiho se pripravlja in ko bodo poleg dovolj dnevne svetlobe zagotovljene tudi primerno visoka temperatura in vlaga, bo v kratkem nadoknadila čisto vse. Nastopil je začetek vrtnarske sezone, ko bomo morali na naših vrtičkih na hitro postoriti prav vse, da bo vrt nared za novo obdobje rasti.
Kako si delo olajšati?
Posedovati vrt je hkrati osrečujoče, utrujajoče, varčno, potrošno, romantično in obremenjujoče. V sodobnem ritmu služb in vsakovrstnih dejavnosti, ki jih moramo ali si jih želimo opraviti, mnogokrat prehitro obupamo. Pa je potrebno samo malo prilagoditev, drobnih zvijač, pa včasih malo mižanja na kakšno oko!
Premislimo, kaj bomo na vrtu sadili
Če smo začetniki ali že mojstri, vedno je potreben nek načrt. Kaj najraje jemo, kaj nam pritegne pogled, katera zelišča se nam zdijo zanimiva in za naše zdravje koristna, so glavna vprašanja, na katera si moramo odgovoriti. Sledi premislek o legi na kateri imamo vrt. Je veliko vetra, je suša, je sončno? Je blizu vir vode?
Kako se lotiti?
Prvo opravilo je priprava tal. V zadnjem času se pojavlja precej različnih »šol«, kako to storiti, da bo kar najbolje raslo. Kakorkoli že se boste odločili, poskrbeti je treba, da je v tleh dovolj hranil. Imejte pred očmi, da ni vseeno, s čim ste nahranili rastlino, ki jo na koncu kanite pojesti. Pretekla leta nekoliko nakazujejo glavno težavo naših vrtov v prihodnosti. Primanjkovalo bo vode. Kako si pomagati? Obstajajo trije najpomembnejši ukrepi.
- Iščite rastline, ki sušo dobro prenašajo. Poiščite vrste in sorte, ki niso tako občutljive na pomanjkanje vode. Izkušene mame in tete vam bodo pri izbiri lahko v veliko pomoč.
- Rastlino na začetku zalijte samo toliko, da »se prime«, potem pa z zalivanjem ne pretiravajte. Če veliko zalivamo, ustvarimo za korenine ugodno vlažno prst v zgornjih plasteh tal in tam se potem korenine tudi močno razrastejo. Če pa rastlin z zalivanjem ne razvajamo, poženejo korenine v globino, kjer je več podtalne vode. Ob suši so take rastline veliko bolje preskrbljene z vodo kot tiste, ki so razvile korenine tik pod površino tal.
- Zastirajte z vsem kar premorete. V naravi golih tal praktično ne boste našli. Čeprav natančno oplet vrtiček izgleda zelo šik, pa vsaka ped gole zemlje na katero pripeka sonce, poveča izhlapevanje vode iz tal. Vso pokošeno travo, ves populjen plevel (ki še ne semeni!), nekoliko posušite in jih položite na tla ob rastlinah. Tla bodo tako v senci ostala hladnejša in voda se bo bolje zadrževala v njih. Pa še dodaten bonus dobite – tla, ki so pokrita, zavirajo rast plevelov.
Koliko prostora potrebuje rastlina?
Pri setvi ali sajenju moramo razmisliti, kako velike bodo rastline, ko jih bomo pobirali. Mlad korenček izgleda zelo lepo, ko v vrstici na gosto pokuka iz zemlje. Manj bomo nad tem navdušeni, ko se ne bo in ne bo debelil, ker preprosto ne bo imel prostora.
Skrb za nego rastlin
Tudi rastline imajo svoje bolezni in slastne zelenjave nimamo radi samo mi, ampak jo obožujejo tudi škodljivci. Kaj lahko v želji po čimbolj zdravem vrtu in hrani storimo? Dobro je poznati vsaj nekaj osnovnih zakonitosti dobrih sosedov, ki si pomagajo v sami rasti in v tem, da drug drugemu odganjajo škodljivce. Najbolj znan tak primer sta korenje in čebula, ki si močno pomagata v boju proti korenjevi in čebulni muhi. Prva ne mara čebule, drugi pa smrdi korenje. Torej oboje posadimo skupaj pa je rešeno oboje. Ker korenje kali malo dlje, ga je smiselno sejati nekoliko prej, preden posadimo čebulo.
Nekateri pari pa ne skrbijo samo za zdravje drug drugega, ampak si izboljšujejo tudi okus. Recimo, poskusite med nizek stročji fižol nasaditi grmičke timijana ali pa ob paradižnike posadite sadike bazilike.
Če ste rastline preveč gnojili, preveč zalivali ali jih posadili preveč skupaj, se lahko zelo »spotegnejo«, njihove celice pa nimajo dovolj trdnih celičnih sten in ne zmorejo nositi lastne teže. Čaji iz preslice, kopriv, regrata, rmana, pelina, sirotka … znajo narediti čudeže. Vedno pa je, tudi pri rastlinah, bolje preprečevati, kot zdraviti.
Kaj pa lepota?
Kakor že imam rada domačo zelenjavo, sem tudi velika ljubiteljica cvetja. Poleg lepote, ki jo nudi, cvetje privabi tudi koristne žuželke, brez katerih pa v resnici ne gre! Cvetje bo vašemu vrtu dalo piko na i. Zaradi njega bo vrt dišal, barvit bo, romantičen, cvetje bo kradlo poglede, da ne boste opazili morebitnih plevelov… Vsakodnevno hitenje nas siromaši. Skrb za zemljo in delo z njo pa nas vračata nazaj k prvobitnemu. Nas pomirja. Zato je še toliko pomembneje, da se skušamo čimbolj oskrbeti z lastno zvrhano mero lepote in dobrot.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
“Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš!” (O. Župančič, Duma).
Imam rada zemljo. Po drugi strani pa se vsako leto sekiram, če mi bo uspelo vse pravočasno posejati in posaditi. Seveda to vsako leto naredim, ne obrodi pa mi vse vedno tako, kot pričakujem. Moj trud ni vedno poplačan. In vendar me zelo osrečuje, ko opazujem zemljo in nežne rastlinice, ki kukajo na svetlo. Čudovit občutek je, ko skoplješ prvi krompir, ko nabiraš solato, radič, ko rdeči paradižnik. Ko resnično sam pridelaš nekaj svojega.
Že sedaj delam načrte za prihodnost: ko ne bom več zmogla, si bom obdržala vsaj par gredic za najnujnejše – za začimbe ter za solato in radič. Majaron, peteršilj, zelena, žajbelj…