Kako zavarovati pridelek pred smrdljivci?

Foto: Shutterstock

Se tudi pri vas otepate zelenih žužkov, ki so zavzeli vaš paradižnik in drugo zelenjavo in se mirno pasejo po vašem vrtu? Teh je letos zelo veliko in ker neumorno sesajo sok iz plodov, vam kaj hitro lahko uničijo pridelek ali pa ga vsaj naredijo precej neokusnega. Kaj lahko storite, da se ubranite pred njimi?

Kdo so napadalci?

Da bo vaš boj s sovražnikom uspešen, ga morate najprej spoznati. Gre za tako imenovane smrdljivce oz. ščitaste stenice. Najpogostejša je zelena smrdljivka, lahko pa srečate tudi sivo in marmorirano smrdljivko.

Ime so dobili po zares neprijetnem vonju, kar lahko hitro ugotovite, če jih primete v roko. Močan vonj spustijo, ko se počutijo ogrožene. To je njihova obramba. Če poskušate roke sprati, ugotovite, da niste učinkoviti, saj se vonja ne da takoj sprati.

Sama jih največ opažam na paradižniku, vendar niso izbirčni in imajo radi vse vrtnine, najbolj plodovke in stročnice, pa tudi sadeži jim teknejo. Za nameček pa se konec jeseni poskušajo nasilno vseliti v naše domove, kjer iščejo toplo namestitev za zimsko spanje.

Kako ukrepati?

Boj s smrdljivci ni lahek, saj so odrasle živali zelo odporne. Vsebujejo ščit, ki insekticidom preprečuje vstop v telo. Čeprav so na voljo, se jim raje izogibajmo in posezimo po bolj naravnih načinih obrambe.  Za vas smo zbrali različne nasvete vrtičkarjev, vi pa preverite, kateri pri vas delujejo in kateri ne.

  1. Odvračanje z vrta. Smrdljivce odbija vonj mete in česna, zato je dobro, da jih v prihodnje posadite po svojem vrtu.

 

  1. Protiinsektne mreže. Te se dokaj dobro obnesejo na sadnem drevju in v rastlinjakih, kjer jih namestite na odprtine za zračenje. Malo manj pa so učinkovite na njivah in vrtovih.

 

  1.  Najlažje je, če uporabite ročni sesalnik. Vrečo, v katero zbirate posesane stvari, pa dobro zavežite in odvrzite v smeti. To ne pride v poštev le takrat, ko se jih želite znebiti iz stanovanja, ampak tudi na vrtu.

 

  1. Ročno pobiranje. Pobiranje ni lahko, saj so zelo hitre živalce. Kakor hitro zaznajo že najmanjši tresljaj rastline, se skrijejo, skočijo z rastline ali odletijo. Najbolj učinkoviti boste, če jih pobirate zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je hladno, saj so takrat bolj mirni. Lahko jih pobirate z rokavicami, ampak po mojih izkušnjah boste bolj uspešni z golo roko (ki bo žal po pobiranju malo smrdela). Smrdljivci ob nevarnosti otrpnejo in se kot mrtvi vržejo na tla. Bodite pripravljeni na to. Najboljše, da eno roko podložite pod plod, z drugo pa rahlo potresete in smrdljivci vam bodo padli v roko. Lahko pa tudi podstavite posodo, v katero natočite vodo z malo detergenta, in jih lovite direktno vanjo. Takrat potresete rastlino in popadali bodo dol. To se obnese pri manjših rastlinah. Če pobirate na pradižniku, je najbolj učinkovito pobirati okoli vsakega plodu posebej. Če potresete celo rastlino naenkrat, bodo smrdljivci popadali dol, vendar ne nujno v nastavljeno posodo. Pogosto se ujamejo na nižje ležečih listih, kjer jih je zaradi zelene barve težje opaziti.

 

  1. Špricanje z mešanico vode in detergenta. Ta zadeva jih posuši in uniči.

 

  1. Špricanje z naravnimi zadevami:
  • s čajem timijana.
  • z eteričnim oljem mete, ki ga zmešate z vodo.

 

  1. Škropljenje s kaolinom oz. belo glino, ki mehansko prekrije plod in naredi na njem zaščitno prevleko ter s tem smrdljivcem otežuje vbadanje plodov. Oblogo je potrebno večkrat nanašati, predvsem po dežju. Je podobna zaščita pred piki insektov kot jo uporabljajo recimo sloni, ko se povaljajo v blatu.

Zaščita za prihodnje leto

Ko poberemo pridelke z vrta, se naš boj še ne konča. Ker smrdljivci prezimujejo v toplejših notranjih prostorih, kamor se zavlečejo v razne odprtinice, je pomembno, da jim čim bolj onemogočite prezimovanje. Iz stanovanja jih bo odvračal vonj mete in česna. Lahko je to rastlina, posajena v lonce, ali pa si napravite pršilo iz eteričnega olja mete in vode. S tem večkrat popršite po zraku in vsakih nekaj dni škropite po zidovih, robovih oken in vrat. Pomaga tudi, če sesekljate česen in ga nastavite ob oknih ali drugih odprtinah. Stanovanje tudi večkrat dobro posesajte, predvsem kakšne skrivne kotičke, kamor so se lahko zavlekli.

Da bo vaš boj s sovražnikom uspešen, ga morate najprej spoznati.

Od junija do konca septembra odrasle samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov rastlin. Če jih opazite, jih je najboljše takoj pobrati in odstraniti. Jajčeca zelo rade odlagajo na plevel, predvsem metuljnice, zato v spomladanskem času večkrat pokosite okolico vrta. Še boljše pa je, če na nekem delu vrta namensko posejete metuljnice, ki bodo privabile smrdljivce. Ta del pogosto kosite in odnašajte na kompost, ter listno maso zakopljite globoko v notranjost komposta. Na ta način boste lahko uničili zalegla jajčeca in preprečili nadaljnji razvoj škodljivcev.

Pri pripravi vrta v prihodnjem letu pa okoli plodovk posejte veliko različnega cvetja. To bo privabilo številne žuželke, ki so naravni plenilci ličink smrdljivca. Prav tako ne pozabite posaditi mete in česna.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Zime so mile in zato je vsako leto več škodljivcev. Na začetku sezone sem bila čisto obupana, kaj narediti. Naredila sem škropivo: liter tople vode, velika žlica sode bikarbone, malo detergenta za pomivanje posode in žlico olja. S tem škropivom sem vsak dan škropila paradižnik. Morda je kaj pomagalo.
    Zelene smrdljivce pa vsakodnevno ročno pobiram. Koliko je te golazni. Bala sem se, da pridelka sploh ne bo. Bolne liste sem porezala, prav tako bolan paradižnik. Kljub vsemu mi kar lepo rodi in sem že trikrat skuhala paradižnikovo omako.
    Delo v vrtu postaja vse bolj zahtevno. Včasih smo sadili paradižnik kar v njivo in nismo nič škropili. Vse je ratalo. Danes so drugi časi. Nič se ne čudim, če nekateri kar obupajo in opustijo vrtnarjenje. Vložiti moraš kar veliko truda, če hočeš kaj pridelati. Da ne govorimo o plevelu, ki raste, kakor da bi ga sejali. Zemljo moraš imeti enostavno rad, drugače ne gre…

  2. Res je. Včasih je bilo enostavnejše. Danes imeti paradižnik na prostem, v takem vremenu kot je letos ” znanstvena fantastika”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja