Kdaj nas partner najbolj privlači?

Vir: Shutterstock

Esther Perel, znana belgijska psihoterapevtka, opaža, da bi sodobni partnerji radi v odnosih doživeli in občutili prav “vse” – in to z eno osebo. Radi bi jo “poznali”, obenem pa bi želeli, da bi ostala malce skrivnostna; z njo bi radi občutili domačnost, hkrati pa bi jim morala biti “zanimiva neznanka”.

“Hrepenimo po obojem, vendar je to zapleten ples”, pravi Perelova. A težava nastane, ko v odnosu pristanemo zgolj na eni strani: bodisi v nenehnih menjavah partnerjev bodisi v udobju, varnosti in domačnosti, iz katerih pa se hitro lahko rodita rutina in dolgčas.

Da bi nam naš zakonec ali partner po več letih zveze ostal zanimiv, Perelova priporoča, da se vprašamo: “Kdaj nas partner najbolj privlači?”. To vprašanje je ključno, kajti erotika ni sama po sebi seksualna; ampak je izkušnja živosti, ki premaguje mrtvost. Tukaj je nekaj situacij, ki izzivajo domačnost in novost – z isto osebo:

1. Ko ga vidim v njegovem elementu

Skrivnost ni v tem, da potujemo v nove kraje, ampak v tem, da gledamo z novimi očmi.

To je kategorija sijaja in samozavesti – in verjetno je največji stimulus, kar obstaja. Svojega partnerja vidimo z udobne razdalje. Recimo, ko ga opazujemo v studiu ali sredi kakšne predstavitve, na odru ali kjer koli drugje, kjer se ukvarjata z nečim, kar mu je zares pri srcu.

Ko vidimo svojega partnerja v zanosu, se zdi, kot da je ta oseba – ki nam je tako znana – za trenutek spet nekoliko nedosegljiva. In v tem prostoru, v tem gibanju med “mano” in “njim” ali “njo” se skriva erotični elan. Kajti, kot bi rekel Marcel Proust, “skrivnost ni v tem, da potujemo v nove kraje, ampak v tem, da gledamo z novimi očmi”. In tako, ko vidimo svojega partnerja, kako sam počne nekaj, kjer je z “vsem svojim bitjem”, doživimo preobrat v dojemanju. Takšna situacija nam tudi omogoča vpogled v to, kako je naš partner videti, ko nas ne potrebuje – ko se ukvarja s stvarmi, ki se tičejo zgolj njega. In v tem je nekaj zelo seksi. Dovoljeno nam je, da pustimo ob strani svoj “negovalni impulz” in uživamo v sijaju, ki ga obkroža.

2. Ko ga ni, ko sva ločena, ko se ponovno združiva

Čas, ki ga preživimo ločeno, nam omogoča, da partner ponovno zaposli našo domišljijo

Navadno si mislimo, da se ljudje drug do drugega ohladijo zaradi pomanjkanja bližine, vendar je lahko tudi preveč bližine tisto, kar ubija željo. Če intimnost postane zlitje, je želja po drugem ovirana. Kako?

Želja izvira iz odsotnosti in hrepenenja. Izkušnja, da “nimamo”, povečuje naše “želje”. Če je naš partner ves čas pred nami, lahko poslovno potovanje ali druženje s prijatelji želji nudi prostor, ki ga potrebuje, da se razvija. Drug z drugim lahko postanemo zelo nezadovoljni, če smo ves čas skupaj, če skupaj sprejemamo vse odločitve in se prebijamo skozi dolgo skupno življenje. A resnica je, da ko partnerja ali zakonca ni, je lepo, da ga pogrešamo. Izkazalo se je, da odsotnost naredi srce bolj ljubeznivo. Čas, ki ga preživimo ločeno, nam omogoča, da partner ponovno zaposli našo domišljijo – zlasti ko postane vsakdanje skupno življenje predvidljivo.

3. Ko me preseneti

To kategorijo je najtežje prepoznati, saj ljudje na vprašanje “kdaj me partner najbolj privlači” običajno ne odgovorijo “ko me preseneti”. Odgovori v tej kategoriji segajo od neumnih do seksi in resnih, vendar je rdeča nit vedno presenečenje in novost. “Ko greva na počitnice”, je nekaj, kar pari odgovorijo zelo pogosto. Prav tako pa tudi “ko pove šalo, ki je še nikoli nisem slišal” in “ko se v svoji garderobi poigrava z novimi kombinacijami”. Včasih je presenečenje lahko tudi to, da se stari prepiri odvijajo na nov način, da skupaj preživimo nevihto, namesto da bi se razšli: “Ko sva v težkem pogovoru in je toliko trenutkov, ko bi se lahko ustavila, vendar se odloči, da bo pogovor nadaljeval – in greva skozi temen predor ter na drugi strani skupaj prideva ven z drugačno perspektivo, kot bi si jo vsak od naju lahko izmislil sam.”

Če bi bil naš partner ves čas ranljiv, nas verjetno ne bi privlačil.

Tudi odgovor “ko je moj partner ranljiv” spada v to kategorijo. Zakaj? Ker če bi bil naš partner ves čas ranljiv, nas verjetno ne bi privlačil. Prav dejstvo, da je nekdo, ki te svoje plati običajno ne pokaže, je tisto, zaradi česar so trenutki njegove ranljivosti tako privlačni. In ko se to zgodi, nas preseneti. Enako velja za odgovor “ko me nasmeji”. Smeh je presenetljiv, ker ruši banalnost ali resnost. Iztrga nas iz linearnosti tistega, kar je bilo pred tem.

V vsakem od teh odgovorov morda niti ne bomo izrekli besede “presenečenje”, vendar so za vsako od zgornjih scenarijev značilne improvizacija, spontanost, svežina in pomladitev. Gre za tiste izkušnje, ki nam pokažejo našo sposobnost, da drug v drugem izvabimo nove dele. Prav tako pa nas prisili, da se vprašamo: Katerim delom sebe šele zdaj prvič dovolim, da jih vidi moj partner?

4. Ko ga vidim skozi oči drugega

To je lahko v primeru, ko ga vidimo s sodelavci, na zabavi ali celo takrat, ko vidimo, da se neznanec ali neznanka zanima zanj. Scenariji, ki nam pokažejo našega partnerja skozi oči drugega, nas lahko spomnijo na to, kar smo nekoč mi videli v njem, ali na tiste dele, ki smo jih morda začeli jemati za samoumevne. Ko vidimo, kako se nekdo drug odziva na humor, šarm ali intelekt našega partnerja, se lahko počutimo potrjene, ponosne ali celo srečne.

Vse štiri kategorije nam pokažejo, kako nam lahko majhna razdalja pomaga videti partnerja jasneje. Spomni nas, da lahko v tej osebi, ki nam je postala tako domača, vedno najdemo tujca oziroma na njem najdemo nekaj novega. Njegovo drugačnost lahko cenimo kot sestavni del naše ljubezenske zgodbe, in ne kot skrivnost, ki se je moramo bati.‍

Povzeto po: estherperel.com