Ali veste, kaj je največji sovražnik zakonske spolnosti?

Foto: Shutterstock

Večina zakoncev si želi izpolnjujočega spolnega življenja. Celo tisti, ki so izgubili zanimanje za spolnost, si ga običajno želijo nazaj. Če si torej vsi želimo boljšega spolnega življenja, zakaj je večina z njim nezadovoljna?

Na vprašanje v knjigi Sheet Music* (Glasba med rjuhami) odgovarja mednarodno znani ameriški psiholog, terapevt s področja spolnosti in pisec uspešnic dr. Kevin Leman. »Največji sovražnik spolnosti ni pridobljena telesna teža. Niti pomanjkanje informacij. Prav tako ne finančne težave ali kup majhnih otrok. V času Viagre največji sovražnik ni niti impotenca.«

Dr. Leman trdi, da je pri ženskah največji sovražnik spolnosti utrujenost. Čemu se ženske najprej odrečejo, če so preobremenjene ali pod stresom? Spolnosti. Odložijo jo na »kasneje«, kar se hitro spremeni v »nikoli«.

»Nehajte vse popoldneve tekati naokrog!«

»Že leta pišem, kako poguben je življenjski slog s takšno količino obveznosti,« pravi Leman. »Preprosto smo preobremenjeni. Ogromno družin, s katerimi delam, bi brez težav črtalo polovico svojih obveznosti, pa bi bile še vedno utrujene. In pri tem ne pretiravam.«

Leman opozarja, da sodoben življenjski slog z nenehnim hitenjem ubija zakonsko intimnost, s tem pa slabi celoten odnos. Kako si lahko pomagamo? Leman je zelo neposreden: »Spremenite svoj urnik! Če si zares želite izboljšati svoje družinsko in spolno življenje, se boste morali odpovedati nekaterim stvarem. Konec je s tekanjem naokrog vse popoldneve v tednu. Moje mnenje je, da če ste med tednom zdoma več kot dva večera, bo treba kakšno stvar črtati.«

Veliko staršev je ob tem zaskrbljenih, da otroci ne bodo zamudili celega kupa stvari, če bodo preveč doma. Leman pravi, da se ob takšnih vprašanjih smeji, saj je tisto, kar otroci zares pogrešajo, družinski čas. Pari, ki med svetovanjem pripovedujejo o svojem otroštvu, se nikoli z nostalgijo ne spominjajo svojih natrpanih urnikov. »Spomini, ki so nam najbolj dragoceni, so večeri, ko je vsa družina doma igrala družabno igro, skupaj gledala film ali sedela in se pogovarjala,« pravi Leman.

Če si torej vsi želimo boljšega spolnega življenja, zakaj je večina z njim nezadovoljna?

Če sta z možem vsako popoldne taksista, ki se večino časa pogovarjata o tem, kako bosta uskladila različne obveznosti, ni čudno, da zvečer nimata energije za skok med rjuhe. Leman pravi: »Upočasnita. Črtajta stvari s svojega koledarja. Napravita prostor za spolnost. Bom kar odkrit. Če si vsaj dvakrat ali trikrat na teden ne moreta vzeti časa za spolnost, sta prezaposlena.«

Čas in energija, ki ju vložimo v zakonski odnos, se obrestujeta. Pri tem bi morali izpolnjujočo spolnost postaviti na prednostno mesto, za katero nam ne bi smelo biti škoda ne časa ne denarja. Če imate možnost, si privoščite vikend ali noč v hotelu, svetuje Leman. Kadar to ne gre, se dogovorite s prijatelji, da se enkrat tedensko izmenjujete pri varstvu otrok. Možem polaga na srce, naj poskrbijo, da svoje žene razbremenijo pri hišnih opravilih in skrbi za otroke.

»Za ženske je danes ena najtežjih stvari, da si vsak želi košček vas. Šef zahteva poročilo, v župniji pomagate ’samo en’ večer na teden, otroke je treba razvoziti na tri različne lokacije, učitelji pričakujejo, da se boste skupaj z njimi učile.« Na žalost zato pogosto zmanjka časa in energije za moža. Leman se zaveda, da bodo za to potrebne žrtve, ki niso lahke. Vendar gre za investicijo v zakon in družino, ki se vedno povrne.

Čemu se ženske najprej odrečejo, če so preobremenjene ali pod stresom? Spolnosti. Odložijo jo na »kasneje«, kar se hitro spremeni v »nikoli«.

Kaj pa največji sovražnik spolnosti pri možeh?

Moške preobremenjenost manj ovira pri spolnosti, pravi Leman. Tudi če so zelo izčrpani, imajo ponavadi še vedno dovolj energije za seks. Njih običajno najbolj ovira pomanjkanje domišljije pri ženah. Če mož čuti, da si žena ne želi ne njega ne njegovega telesa, če se mu zdi, da žena nikoli ne uživa v spolnosti, bo izgubil zanimanje. »Vaš mož hrepeni po tem, da ga potrebujete in si ga želite,« pravi Leman. Preobremenjene ženske bodo možu težko dale takšen občutek, zato se splača odpovedati kakšni obveznosti. Mož, ki skupaj s svojo ženo redno uživa v spolnosti, bo zanjo namreč prestavljal gore.

»Zapomnite si: če si želite čudovite spolnosti, morate varovati svoj urnik. Vzemite si čas za ustvarjalno ljubljenje, pri katerem se vam ne bo mudilo,« zaključuje Leman.

* Dr. Kevin Leman: Sheet Music. Uncovering the Secrets of Sexual Intimacy in Marriage. Tyndale House Publishers, 2003.

Boste letos namenili del svoje dohodnine ali jo boste pustili v proračunu? Če jo boste darovali, se zelo toplo priporočamo, da podprete naše delo. Letos jo lahko oddate na spletnem obrazcu brez kakršnekoli prijave ali certifikata. Vzame vam zgolj nekaj sekund. HVALA. Namenite nam 1 % dohodnine

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Težko je to…
    Ona hoče vse od mene, ampak res vse (poln tošel, gospodinjec, pozoren poslušalec, da vedno pritečem ko zažvižga…), o telesni bližini in sexu pa ni debate!
    Radikalno NI DEBATE. Pika.

    Hecno, ne ugotovi pa nikakor, zakaj je tako razdražena 24,5 ur na dan… Baje se ni odločila za samostanska klavzuro.

    Če je kdaj kaj jezna, sex odpade… Itak pa je zmeraj jezna na cel svet.

    Če je kdaj kaj žalostna, sex odpade… Itak jo žalosti Darfur, Uganda, Koseze pa še Škofja Loka.

    Če ni prava temperatura, sex odpade…
    Je vroče pol leta, jo zebe pol leta.

    Sedaj vem, kaj pomeni živalski sex:
    Spolnost le za zaploditev mladičkov, potem pa pozabi na sladico…

    1. Majk, žel niste edini. Dr. Kevin Leman v tej knjigi kar dobro zadane razloge, da pa bolj malo rešitev, ki bi jih bilo mogoče prenesti v naš svet podložnikov, kjer 60% ljudi dobiva plačo za na prag revščine. Oziroma drugače; oba zakonca skupaj zaslužite toliko, kot bi moral vsak izmed njiju, zato nimata nobenega časa, otroke pa vzgaja internet. Četudi imate morda VI dober dohodek, zanj daste svojo moškost ona pa ženskost. Plačamo tako ali drugače in ostanemo revni. Vaša žena je izčrpana preko meja. Vi pa tudi.

      Moški in ženske v enaki meri potrebujemo seks in ljubezen. Vendar pa se vrata ljubezni pri moškem odprejo s seksom. Vrata seksa pri ženski pa z ljubeznijo. Na začetku veze nimamo težav s tem, saj imamo oboji dovolj notranjih zalog energije, ki smo jo akumulirali dotlej. Na tej točki celo zagovarjam vzdržnost, ki jo zapoveduje cerkev. S tem se doseže, da se zgodi maksimalna fuzija (kar se da velika iskra preskoči), ko se dva končno združita. Največja verjetnost, da bo med njima steklo dovolj energije, da se bo med njima “prijelo” in bo zveza uspevala. Kaj pa če dva nista primerna kandidata in se je fuzija zgodila z napačnim? Cerkev ponuja nekaj varovalk. Zaroka, druženje izven spalnice, priprava na zakon, … pa tudi nekaj takih, ki so bolj kurativa, če preventiva ne uspe. Greh, kot metoda ustrahovanja, ob morebitni ločitvi. Potenciranje tega greha na konkretne ukrepe, kot so zgražanje in javno obsojanje. Nezmožnost ločitve na pravni ravni (kar je Bog združil … ). Vemo, da Bog nič ne združuje, saj je neskončna in brezpogojna ljubezen. Združevanje napačnih ljudi pa bi bilo protislovje tega. Človek sklene poroko. Človeka se odločita zanjo. Bog le uredi, da se dva primerna najdeta in v to mnogokrat spet poseže človek. V teh dogovorjenih porokah ni Boga. Čeprav danes niso več dogovorjene na primarni ravni, pa se pogosto vpliva na odločitve mladih, ki včasih prav nimata besede. Recimo primer nevzdržne stroge vzgoje hčerke s strani očeta ali mame, ki povzroči, da se reši pritiska s poroko. Konča se z ločitvijo in otroci, ki so žrtev le-te. Starši, ki nasprotujejo poroki, pa s tem spet le odženejo otroka, da naredi bolj nepremišljeno potezo, kot bi jo sicer. Bog nam pridno daje pred obraz ljudi s katerimi moramo odigrati neko igro vlog, ki ni nujno poroka ali karkoli telesnega. Ampak zaradi zunanjih vplivov se pogosto zgodi, da se zdrsne na ta nivo in se konča drugače. Kar je svojevrstna preizkušnja sama zase, a to sem zdaj zašel od vašega primera.

      Ko se srečata dva le delno kompatibilna, cerkev pravi, da se morata oba zelo potruditi. In se trudita. A ne vesta tega, da je včasih pretiran trud povsem odveč in zaman. Naš trud, ljubezen moškega, dobesedno brizga na vse strani, žena pa tega ni sposobna niti videti, kaj šele sprejeti v taki meri. Od naših 100% bo prejela 2% in nato se počutila izkoriščeno, ker bo dajala v zameno njenih 100% in bo to pri nas zaleglo za 2%. Mnogokrat bi bilo bolje dajati samo 3% in bi bil izkupiček mnogo boljši. Ker partnerju v bistvu izstavljamo račun; nevede. Ne sprva, kmalu pa. Več damo, več pričakujemo. In pričakovanja so glavni problem.

      Na začetku veze nič ne pričakujemo, kaj ne? Veseli smo vsega kar dobimo. Predvsem pa imamo skupen interes. Družino! A smo sprogramirani, 99% od nas, DVA otroka. Parček. Fantek leto in pol starejši. Nato drugi avto in nova hiša. Ne nujno v tem vrsten redu. Potem pa se “da obrt nazaj”, ko je drugo dete rojeno. In dekleta, ki so prej kazala neverjetno potenco v seksu, potem naenkrat dajo seks na mesto n+1. Torej na eno mesto naprej od zadnjega. Ob 23:30 se bi one morda ljubile. Oz. želel bi, da jih moški zmotivira, zmasira, telesno prevzame in nato dobro poseksa. Moški ob 23:30, če je le kaj prisoten pri hiši in otrokih, je prav tako “zmozgan” in bi zgolj seksal. Sčasoma še to ne, če ga prej ženska ne zmotivira. Torej imata oba izpraznjeni bateriji in nihče nikogar ne bo zmotiviral. Zato pač zaspita brez seksa. In se počasi odtujita, saj morata (!) to nekje nadomestiti. Delo, šport, kuharija, tv/internet, cel kup sodobnih drog je, ki ti pomagajo pretrpeti dejstvo, da imate zanič lajf. Netflix z neskončnimi serijami, je en primer, da niti ne rabimo trdih drog. Pa TikTok ion Instagram kar tekmujeta za našo pozornost. Ko vsi pri hiši vsakodnevno buljijo v telefone, ker se nimajo kaj pogovoriti. Če odpro usta, je kreg v drugem stavku. Korona je zabila predzadnji žebelj v krsto individualizma. Celo znotraj družin 🙁

      Kako rešiti? Najprej se je treba zavedati problema. Žena “ga nima”! Vi ga imate z ženo. Tako, kot vi čutite neskončno potrebo po seksu ona čuti neskončno potrebo po ljubezni. Saj na koncu je res obratno, samo zato je potrebnih leta študija in dela na sebi. Dejansko je ženska po dobrem (kvalitetnem in z ljubeznijo nabitem) seksu drug človek, ni več tečna in “nataknjena”, vse ji gre lažje od rok. In moški, kateremu ženska zgolj posodi svoje telo, ni prav nič potešen in zadovoljen, ker on dejansko rabi ljubezen!

      Težko je, kot ugotavljate, v življenju brez časa najti čas in motivacijo za ta čas, za partnerja, do katerega čutite neskončno zamer. Ko bi vama nekdo zdajle lahko vlil vedro ljubezni, bi videla kako lepo je življenje, četudi nas doleti še taka preizkušnja. Jezus je imel tako vedro za ljudi, ki je prišel v stik z njimi. Navadni ljudje tega nimamo.

      Skušajta najti smisel kaj želita, kam želita. Šele potem se usklajujta. Skušajta najti vir energije, ki ne bo v partnerju. TI BI MORAL, itd … kaj lahko JAZ naredim? Uspeh na kateremkoli področju nam bo dal največ energije! Morda je uspeh ta, da gremo na sprehod. In potem s pravo ljubeznijo ožarčeni obsedimo partnerja, da bo spet kaj videl na nas. Vprašajmo se, četudi delamo “VSE”, če nas partner RES vidi tako. Težko je tudi, sebe videti v dobri luči, ko pa smo pri partnerju tako zelo neuspešni, očitno dlje časa. Moški začnemo dvomiti vase. Iščemo zunanje potrditve. Ne vidimo smisla in žena začuti, da nam ni več v interesu, četudi “ji vse naredimo”. Ker ni oboževana začne dvomiti vase in v svojo privlačnost. Bi vi, kot moški, dali svoje telo na ogled, če bi imeli trdno vero, da niste dovolj moža tam spodaj in bo odziv nje 100% negativen? Tudi ona ne bo šla kazati očitno neprivlačnega telesa, da bo dobila še eno negativno povratno informacijo. In začnejo dvomiti vase. Iščejo zunanje potrditve. Na taki točki smo že dokaj daleč vsak k sebi in telesna in pravna ločitev sta že na pragu trkajoči.

      Rešiti more zgolj pogovor, četudi je to najdaljša in najstrmejša pot. A vedita, da sta leta (in leta) hodila vodoravno, namesto, da bi se vzpenjala. Sedela sta na lovorikah, lizala med z križa življenja, kot so to poimenovali stari ljudje. Sedaj je ostal le še križ, ki ga je treba visoko prenesti, da bi vajina zveza spet ugledala luč sveta. Če se nista vzpenjala po položni poti, vaju sedaj čaka strmo plezanje po klinih prepadne stene. Ampak rešitev je na oni strani. Zagotovo bo pri teh pogovorih MNOGO nakopičenih smeti letelo ven iz vaju in pričakujta težke pogovore in veliko težkih besed. Kot vodovodni sifon, ki ga niste očistili 10 let … priporočljivo je, da se teh pogovorov lotita pragmatično in zavestno z vedenjem ,da bo, kot sifon, zaudarjalo in umazano. Napišita pogodbo, da karkoli si izrečeta v TEH pogovorih, ki jih bosta določila kot “seanse”, ne šteje v vsakdanjem življenju, dokler ne bosta vzajemno prišla do konsenza kako bosta ravnala. Lahko to nesete k notarju. Namreč treba je izklopiti (nova) čustva za čas teh pogovorov, Nujno je določiti “seanso”, da bo ločeno od siceršnjega dne, da bo jasno, da je to čistilna akcija vajinega zakona. Vse prehitro se zgodi, da se pogovor začne spontano, nato slej kot prej eden čustveno odreagira, ter drugega spotakne, da še on odreagira podobno. Pa imejta to orodje, seans. OK, tema je prišla na plano. Imava ta hip čas za seanso? Ne. Preloživa ta pogovor na (…), zapiši si ključne točke. S tem se v večji meri rešimo čustvenega izbruha. Rekla bo verjetno, “potem bo pa že vseeno” ali pa “takrat bo že mimo”. To je le dokaz, da je ta hip v njej zavrelo in pogovor bi ne bil pogovor ampak bomba, ki bi eksplodirala. Izkušen partner bo znal ravnati tako, da ji bo hipoma prevzel situacijo, ji omogočil, da se nekje varno sprazni (knjiga, TV, WC, sprehod) in ji zagotovil, da bo vse v redu. Pogovor pa kasneje, ko ne bo vrelo. In potem se za to izstavi račun! Ženske nam ga nenehno! Perem ti, kuham ti, likam ti, to delam ono delam, ti pa meni ne tega ne onega, ne tistega, za vse te moram prosit … še vedo ne, da so pri nas one prav tako v “minusu”. Ker so same v minusu, ne vidijo našega minusa. Zato je treba pač skomunicirati – lej, nesel sem smeti, a še kaj rabiš? Ne hvala, bo rekla. In se boste vsedel, ko bo našla novo stvar. Včasih nas sprehajajo skoraj videti namenoma. Zato je treba dodati. V redu, zdaj se bom malo vsedel in si vzel čas zase. Če boš kaj rabila, ti bom naredil kasneje. Ko nam nekaj naroči, MORAMO takoj vprašati “kako hitro pa to rabiš, ker nekaj delam”? In se bo morala izjasniti kako hitro rabi. Torej eno je zamenjati plinsko jeklenko, ker ne more kuhati, drugi je nesti star kruh staršem za kokoši, za kar je čas do večera. Če se bo izjasnila, boste imeli jasno sliko o pomembnosti, ona pa ne bo mogla tega uporabiti proti vam, ker niste šli tisto sekundo. Saj vemo kako je. Ravno, ko bomo vstali, da gremo naredit, se bo sama lotila in nam poočitala, da je “že sama, ker iz nas nič ni”.

      Nekoč sem mislil, da je veščina komunikacije pomembna zgolj če si zavarovalniški agent ali odvetnik. Potem sem ugotovil, da je pomembna pri vsakem poslu, celo če ne delaš z ljudmi neposredno. Ampak izkazalo se je, da je v domači hiši še najpomembnejša! In ker ne zaključimo ciklov komunikacije, se skregamo. Ne zato, ker bi se ne strinjali, ampak predvsem ker se ne poslušamo do konca. Skačemo v besedo, prekinjamo, odreagiramo, sodimo, ocenjujemo, žalimo …

      SREČNO!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja