“V 20 do 25 letih bo povprečen mlad par potreboval pomoč pri zanositvi”

Foto: Canva

Vse več mladih parov po svetu ima že danes težave pri zanositvi, človeška plodnost pa bo pod vplivom toksinov zaradi številnih kemikalij, ki jih vnašamo v telo, v prihodnjih letih kritično upadla, v nedavnem pogovoru s Stevenom Bartlettom svari znani vlagatelj, podjetnik in okoljevarstvenik Jeremy Grantham. Čeprav se pri razpravah o demografiji pogosto izpostavlja predvsem družbene in ekonomske dejavnike za upad rodnosti, nikakor ne bi smeli spregledati, da imajo v praksi številni ljudje vse težave s plodnostjo. 

Število semenčic se drastično zmanjšuje

Grantham se je že pred leti začel poglabljati v vpliv podnebnih sprememb, drastičen upad populacije žuželk in v podatke o plodnosti ljudi. V pogovoru je tako opozoril, da se je biomasa letečih žuželk v zadnjih 60 do 70 letih zmanjšala za 50 do 75 odstotkov. Prav to že ruši temelje ekosistema. A tudi pri ljudeh prihaja do dinamike množičnega upada plodnosti, opozarja.

Število semenčic pri moških se je od leta 1970 skoraj prepolovilo, stopnja upadanja njihovega števila pri ljudeh pa se povečuje – trenutno naj bi po besedah Granthama znašala okoli 2,5 odstotka na leto. Kot je izpostavil, je imel po ocenah človek v obdobju lovcev in nabiralcev okoli 180 milijonov semenčic na mililiter sperme. Ko so leta 1970 začeli to število sistematično meriti, je številka že padla na približno 100 milijonov, danes pa naj bi znašala okoli 35 milijonov.

Za normalno zanositev naj bi zadostovalo približno 45 milijonov enot – to mejo naj bi človeštvo preseglo že pred 15 do 20 leti, ko je delež parov, ki so potrebovali medicinsko pomoč pri zanositvi, začel strmo naraščati, pravi Grantham. Danes naj bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pomoč pri zanositvi potrebovalo že okoli 17 odstotkov mladih parov. Če se trend nadaljuje, naj bi po nekaterih projekcijah povprečen par čez 20 do 25 let brez medicinske pomoči sploh ne mogel zanositi, opozarja.

Pri tem je kot posebej problematično izpostavljeno dejstvo, da ljudje odlašajo z otroki v pozna, že tako manj plodna leta, hkrati pa so v teh letih v telesu akumulirali že precej strupov, ki dodatno ovirajo njihovo zmožnost imeti otroke.

Če se bo trend nadaljeval, naj bi po nekaterih projekcijah povprečen par čez 20 do 25 let brez medicinske pomoči sploh ne mogel zanositi.

Kaj je krivo?

Ena glavnih teorij o katerih spregovorita tudi sogovornika v pogovoru, se osredotoča na t. i. endokrine motilce – snovi, ki motijo delovanje hormonov. Med njimi so:

• Ftalati, ki jih najdemo v kozmetiki, šamponih in embalaži za hrano ter naj bi že pri plodu v prvem trimesečju zavirali proizvodnjo testosterona.
• Bisfenol A (BPA), ki se uporablja pri izdelavi trde plastike, oblog pločevink in prevlekah blagajniških listkov ter deluje kot sintetični estrogen in naj bi zniževal število ter gibljivost semenčic.
• PFAS (“večne kemikalije”), prisotne v neoprijemljivih ponvah, nepremočljivih oblačilih in preprogah, odpornih na madeže – te se v naravi ne razgradijo in se kopičijo v telesu, potujejo po krvi itd.
• Mikroplastika, za katero so raziskave pokazale, da je prisotna v posteljici, materinem mleku, našli naj bi jo tudi v modih.

Poleg tega naj bi k težavam prispevali tudi vsakodnevni dejavniki, kot so segrevanje mod zaradi sedenja, vročih avtomobilskih sedežev in prenosnikov na kolenih, pa tudi debelost in kajenje.

“Če jeste te stvari – zasnovane so, da ubijejo naše sorodnike, žuželke, plevele in glive. Zakaj bi pričakovali, da ne bodo naredile grozne škode tudi ljudem? In mi jih tlačimo vase. Izkaže se, da je plod 100- do 1000-krat bolj ranljiv kot mi zunaj v svetu. Na primer, če mati kadi, to naredi približno enako škodo, kot če bi kadil vse življenje,” med drugim pove Grantham.

Pomembna vloga (organske) prehrane

Pogovor izpostavi tudi pomen prehrane, ki glede na raziskave pomembno vpliva na plodnost. Tisti, ki so poročali o najmanjšem uživanju zdrave organske hrane so imeli dvakrat manjše število semenčic kot tisti, ki so jih jedli največ. Podobna študija pri ženskah je pokazala, da so tiste z najbolj zdravo prehrano imele znatno višjo (30%) stopnjo uspešnih porodov, v primerjavi s tistimi, ki so uživale nezdravo hrano.

Omenjene so tudi posamezne snovi, ki (npr. atrazine), ki se v ZDA še zelo množično uporabljajo v kmetijstvu, med tem ko so v EU že dolgo prepovedane. Hkrati pa svarita, da tudi kemikalije, ki se v hrani pojavijo pod mejnimi vrednostmi, štetimi za varne, vplivajo na plodnost.

Kaj lahko naredimo?

Med priporočenimi ukrepi za vse, ki jih skrbi njihova plodnost in plodnost njihovih otrok, je v pogovoru izpostavljena potreba po preverjanju sestavin oz. vsebnosti škodljivih kemikalij, neuporaba kozmetike med nosečnostjo ter izbira manj onesnaženega sadja in zelenjave – po možnost organskega. Jagode, jabolka, hruške, breskve in špinača naj bi vsebovale največ pesticidnih ostankov, medtem ko naj bi bile banane, pomaranče in melone med varnejšimi izbirami.

Bodo imeli otroke le še bogati?

Jeremy Grantham je že leta 2020 v svojem odmevnem pismu vlagateljem z naslovom Chemical Toxicity and the Baby Bust opozoril, da bo ob sedanjem tempu onesnaževanja čez nekaj desetletij povprečen mlad par potreboval zdravniško pomoč za spočetje. Ker so ti postopki in zdrav življenjski slog dragi, se boji, da bodo v prihodnosti otroke lahko imeli le še bogati. Hkrati je izpostavil, da bodo ali propadla podjetja, ki proizvajajo toksične kemikalije ali pa bo propadlo človeštvo.