Nezdrava prehrana otroka je odgovornost staršev

Foto: Canva

Pred kratkim sem se morala vsaj delno strinjati z neko vplivnico, ki je trdila, da je hranjenje otroka z zanj neprimerno hrano ena od oblik zlorabe otroka. Odrasli smo namreč tisti, ki hrano priskrbimo, pripravimo in otroku postrežemo. Posledično je v veliki meri naša krivda, če otrok je nezdravo.

Odrasli načeloma vemo, da otrok potrebuje raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave. Prehrana namreč vpliva na zdravje, kognitivne sposobnosti, koncentracijo, vedenje in nenazadnje učni uspeh. Obstaja kar nekaj možnosti, kako je otroku mogoče zdravo hrano približati in poskrbeti, da je bo pojedel dovolj.

Že v nosečnosti jejte čim več raznolike zelenjave in sadja

Kar poje mama, to vpliva tudi na prehranske izbire otroka, so pokazale raziskave. Proces sprejemanja sadja in zelenjave (in vseh drugih okusov) se tako začne že pred rojstvom. Hrana, ki jo poje mati, se namreč prek amnijske tekočine prenese tudi do dojenčka. Če torej nosečnica je veliko raznolike zdrave hrane, bo ta bolj všeč tudi otroku, ki raste v njej.

Za več uspeha začnite zgodaj

Strokovnjaki so si enotni, da je za sprejemanje okusa, posebej pri zelenjavi, otroka temu okusu potrebno dovoljkrat izpostaviti v zgodnjem otroštvu. Najuspešnejši čas za izboljšanje otrokove naklonjenosti zelenjavi je v predšolskih letih.

Otrok potrebuje od pet do petnajst izpostavitev neki hrani, da jo lahko sprejme. A ob tem velja, da otroci do enega leta ne potrebujejo tolikšne izpostavljenosti sadju in zelenjavi kot starejši predšolski otroci, stari od tri do štiri leta. Prav ti namreč kažejo več odpora do preizkušanja nove hrane. Je pa pomembno, da je otrok do petega leta starosti v veliki meri izpostavljen zelenjavi, saj je po tem obdobju sprejemanje novih okusov bolj zahtevno (zahteva večkratno ponavljanje izpostavljenosti za sprejem nekega okusa).

Najprej ponudite zelenjavo

Načeloma velja, da če otroku postrežemo zelenjavo na začetku obroka, ko je najbolj lačen, je verjetnost, da jo bo pojedel, večja. Sicer se namreč pogosto zgodi, da otrok najprej poje, kar mu je najbolj všeč, preostanek pa pusti, ker mu je manj všeč ali pa ni več lačen. Če konkurence ni, poje zelenjavo. Prav tako ponujanje najprej zelenjave pomaga proti prenajedanju.

Odrasli smo tisti, ki hrano priskrbimo, pripravimo in otroku postrežemo. Posledično je v veliki meri naša krivda, če otrok je nezdravo.

Ponujajte

Velikokrat so problem že starši, ki k pripravi obroka pristopijo z mentaliteto, da nekaj “ne paše” ali ni primerno za določen obrok. Zelenjavo je povsem primerno ponuditi že zjutraj pri zajtrku. Lahko je denimo v obliki smutija, omlete, zelenjavnih mafinov ali kot priloga rezini kruha z namazom.

Naj velja za privlačno

To, kako otrok doživlja zelenjavo, lahko trajno vpliva na to, ali mu bo všeč in ali jo bo dolgoročno užival. Pomaga, če starši k ponujanju zelenjave ne pristopajo s predpostavko, da je to nekaj, do česar imajo nekateri otroci več odpora. Naj velja za čisto običajen del obroka. Vseeno pa pomaga, če občasno poudarimo pozitiven vpliv zelenjave na zdravje in počutje. Otrok zelo dobro razume, da ima vitamine in minerale, da bo bolj zdrav in močnejši, če jo bo jedel. Včasih pomagajo tudi čisto preprosti namigi, da je “za moč”, “za pogum”, “za mišice” …

Povečajte velikost porcij bolj zdrave hrane

Če se vam zdi uvajanje zelenjave za zajtrk ali pred obrokom nerealno, je drug pristop lahko preprosto prilagoditev razmerij med postreženimi jedmi – zmanjšanje količine visoko kaloričnih sestavin v korist zelenjave. To lahko storite tako, da preprosto povečate količino zelenjave kot priloge ali pa jo naribate v omake. Preprosto velja, da če zelenjava obsega večji del otrokovega krožnika, jo bo otrok tudi več pojedel. Je pa ob tem pomembno, da je ponudba čim bolj raznolika.

Privlačna predstavitev vpliva na količino pojedenega

Če je pred vami kos stisnjene torte, ki je nekomu padla na tla, jo boste jedli z manj slasti kot če je lično postrežena. Ker ljudje “jemo” tudi z očmi, to velja tudi pri otroškem uživanju zelenjave. Tudi otrok bo raje pojedel krožnik, iz katerega se mi smeji zelenjavni obrazek (ali karkoli drugega, npr. avto, žival, ladjica …) kot, če bo pred njim le kup zelenjave. Način, kako obrok postavite na krožnik, lahko precej vpliva na to, koliko bo otrok pojedel. Tudi novo hrano bo otrok lažje sprejel, če bo na krožniku lepo predstavljena.

Dostopnost, raznolikost in pripravljenost za uživanje

Ko so otroci že starejši, na redno uživanje močno vpliva tudi to, da je zdrava hrana dostopna, raznolika in pripravljena za uživanje. Če boste imeli denimo v hladilniku predal, kjer bo otroku vedno dostopno raznoliko sadje in zelenjava, ki bo že umito, ga bo verjetneje izbral za malico kot če bo moral nekam bolj daleč (npr. v klet) po vedno isto hrano, ki jo bo moral še pripraviti. Če pa boste npr. jabolko in breskev še izkoščičili in narezali, ju bo zmanjkalo še prej.

Zdrave izbire otrok še poveča skupno prehranjevanje, ki je dokazano povezano z bolj zdravo telesno težo in boljšimi prehranjevalnimi navadami.

Bodite zgled

Če starši jedo zdravo, so s tem zgled tudi otrokom. In obratno! To otroku pokaže, kaj je normalno jesti. Zdrave izbire otrok še poveča skupno prehranjevanje, ki je dokazano povezano z bolj zdravo telesno težo in boljšimi prehranjevalnimi navadami. Če pri pripravi otrok še sodeluje, bo pripravljeno pojedel še raje.

Pozor pri odnosu do hrane

Otrok se mimogrede uči tudi odnosa do hrane. Siljenje otroka, da je določeno hrano, po raziskavah pripomore k odporu do siljene hrane in posledično k manjšemu uživanju le-te. Žal je običajno siljena prav zdrava hrana. Prav tako nagrajevanje otrok s priboljški z veliko sladkorja in maščob poveča njihovo naklonjenost tej hrani. Tudi za nagrado je tako smiselno izbrati zdravo hrano.

Če otroku pustimo, da se (spoštljivo) igra s hrano, lahko to pomaga, da jo bo lažje sprejel. Kadar se otrok brez posebnih pričakovanj lahko hrane dotika, jo vonja in si jo ogleduje, je tudi bolj odprt za njeno uživanje. Prav tako bo otrok nekaj raje pojedel, če je nekaj pomagal pridelati – posadil, plel, zalival, obiral.

To, kako otrok dojema neko hrano, dolgoročno, včasih doživljenjsko, vpliva na njegov odnos do nje, zato se velja posebej v prvih letih potruditi, da bo imel pozitiven odnos do čim več vrst zdrave hrane.