Kaj saditi avgusta, da boste imeli jeseni poln vrt?

Foto: Canva

Zunaj so še visoke temperature, v vrtičkih se bohoti obilje pridelkov, vrtičkarji pa smo z mislimi že v jeseni. Takrat ne bo takšne obilice zelenjave na razpolago, zato je dobro razmisliti, kaj posejati in posaditi, da bo tudi kasneje na naših mizah zelenjava, ki smo jo sami pridelali. Kar bomo sedaj vložili v vrt, nam bo bogato povrnil v jeseni in pozimi.

Zdaj bogato rodi paradižnik, če seveda ni podlegel posledicam poletne toče in dežja. Odstranimo poškodovane in odmrle liste ter poškodovane plodove, odstranimo zalistnike ter po dežju škropimo s pripravki za krepitev rastlin. Ker pa je bilo v letošnjem poletju veliko dežja, je paradižnik marsikje prizadela plesen. V tem primeru je najbolje vse obolele rastline odstraniti in jih skuriti.

Redno pobiramo tudi kumare in bučke, saj s tem spodbudimo novo cvetenje in nastajanje novih plodov.

Priprava gredic na sejanje in sajenje

Za uspešno kalitev semen je pomembna primerna priprava zemlje. S površine najprej odstranimo zastirko. To bomo potrebovali kasneje, ko bodo rastline že vzniknile. Zemljo nato zrahljamo z nihajno motiko. Če je preveč zbita zaradi obilice dežja, jo je smiselno globlje prerahljati, recimo z ruskimi vilami. Tako bo zemlja rahla in pogoji za kalitev semen in ukoreninjanje sadik bodo boljši. Po setvi zemljo dobro zalijemo in skrbimo, da ostane vlažna. Poletne setve tudi zasenčimo. To lahko storimo z mrežo za senčenje ali mrežo proti toči, lahko pa po gredici postavimo tudi narobe obrnjene gajbice, ki bodo dajale senco.

Kaj sejemo avgusta?

• Nizek fižol, npr. »Berggold«. Sejemo ga lahko na iste gredice, kjer smo pobrali krompir ali zgodnje zelje. Nikakor pa ne na gredice, kjer ste pred tem že imeli stročnice, recimo bob ali grah.
• Nizke sorte graha, npr. »mali provansalec« in »Kelvedon«.
• Rdečo peso, črno redkev, podzemno kolerabo, repo, redkvico. Črne redkve ne sejemo med ali za kapusnicami, saj je v sorodstvu z njimi.
• Ker hitro raste, jo sejemo vsaka dva tedna, da jo bomo imeli do zmrzali vedno na voljo.
• Zgodnje sorte zelja, ohrovta in cvetače.
• Korenček in peteršilj. Oba bosta dobro prezimila in na voljo čez celo zimo vse do pomladi. Pri korenčku dobro prezimi sorta »Nantes«, zgodnji sorti »pariški« in »Kuroda« pa sta primerni za jesensko pobiranje.
• Špinačo, npr. »Butterfly«, »Matador«. Najbolje jo je sejati ob visoki fižol ali pod paradižnik. Zemljo po sejanju dobro poteptamo. Pri špinači vedno pobiramo zunanje liste, saj se tako obrašča iz sredice in tvori nove liste, ki nam bodo na voljo vse do aprila. Sejemo jo lahko v dvotedenskih intervalih, tako bomo vedno imeli svežo na voljo.
• Blitvo.
• Rukolo. Tudi to lahko posejemo pod paradižnik.
• Kitajsko zelje. Tega je bolje sejati v začetku avgusta, pridelek pa lahko pričakujemo konec oktobra in v novembru.
• Čebulo sorte »majski srebrnjak«, ki jo bomo spomladi lahko uživali kot mlado čebulo. Prednost sejanja te sorte pred sajenjem čebulčka je v tem, da rastline iz semena ne uhajajo toliko v cvet kot tiste iz čebulčka.
• Kitajsko listno zelenjavo. Ta dobro prenaša mraz. Uživamo lahko mlade liste, lahko pa rastline presajamo, da razvijejo večje rozete. Pobiramo jo preko cele zime.

Kaj sadimo avgusta?

Zaradi vročih avgustovskih dni je bolj preprosto in bolj uspešno, če se namesto za sejanje semen odločite, da posadite sadike. Najbolje je saditi proti večeru, ko vročina za nekaj dni popusti. Jamice pred sajenjem dobro zalijemo, nato pa zalijemo še celo gredo. Tla zaščitimo z zastirko ter redno zalivamo.

• Cvetačo, brokoli in kitajsko zelje. Te jeseni najbolje uspevajo. Pri tem je bolje izbrati zgodnejše sorte, ki bodo dozorele še pred mrazom. Cvetačo in brokoli lahko sadimo ob visok fižol, ki je njun dober sosed.
• Brstični in kodrasti ohrovt.
• Zgodnje zelje.
• Zimski por. Pobirali ga bomo lahko preko cele zime, saj so zimske sorte odporne na zmrzal.
• Koromač oz. sladki komarček.
• Bučke in kumare.
• Jagode. Posadimo jih na sončno, dobro pognojeno gredo in jih zastremo z zastirko. Je pa izbira sadik jagod v tem času po mojih izkušnjah precej slabša kot spomladi.

Kaj pa solatnice?

Avgusta sejemo in sadimo poletne solate, spomladansko-jesenske sorte solat, pa tudi solato za jesenske in zimske dni.

Sejemo:

• Mehkolistno solato, npr. vrste »Majska kraljica«, ki je zgodnja sorta in prenese tudi manj zgodnje rastne pogoje.
• Krhkolistno solato, »Catalogna«, ki oblikuje velike rozetaste glave. Odlična je za jesensko pridelavo, saj je polži ne marajo.
• Ljubljansko ledenko, ki jo pobiramo vse do oktobra.
• Berivko, ki jo lahko sejemo preko celega leta. Posejte majhen del grede za sprotno rezanje mladih listov.
• Tržaški solatnik, ki je odličen za rezanje. Lahko ga sejemo večkrat, rastline pa tudi prezimijo in spomladi na novo odženejo.
• Sorte solat za obiranje, npr. hrastov list, kjer obtrgujemo zunanje liste, solata pa še naprej raste.
• Zimsko solato, kot je mehkolistna »Nansen« ali krhkolistna »Posavka«. Ta solata prezimi v fazi rozete in spomladi raste naprej.
• Zimske sorte radiča, kot so »Verona«, domač »solkanski« radič, in radič s skupnim imenom »Grumolo«, ki je odporen na jesenske in zimske pozebe. Pobiramo ga od oktobra pa vse do maja. Solkanski je krhek, a mehek, grumolo pa bolj žilav in rad pogreni. Če je sušno, jih je potrebno zalivati tudi pozimi, sicer postanejo grenki.
• Motovilec, recimo slovenske avtohtone sorte »Ljubljanski« in »Žlicar«, ali pa večji »holandski«, ki ga je lažje pobirati. Motovilcu ne ugaja sončna pripeka, zato lahko s setvijo še malo počakamo. Motovilec bolje kali, če damo seme za nekaj dni v zamrzovalnik. Sejemo ga med paradižnik, ki ga bo nekoliko osenčil, ali pa pod papriko ali v senco visokega fižola. Motovilec bolje kali na svetlem, zato ga z grabljami samo pritisnemo v tla, da se dobro sprime z zemljo in ga ne pokrivamo z njo. Dobro prenaša nizke temperature in z lahkoto preživi zimo. Sejemo ga postopoma, na dobrih 10 dni, da ne zraste ves na enkrat in ga imamo za sprotno porabo. Sejemo na redko in obvezno zasenčimo.

Sadimo:

Za setev letnih sort radiča in endivije smo že prepozni, lahko pa sadimo sadike.

• Endivijo, recimo sorto »Eskariol«. Pred presajanjem jo lahko porežete. Prenese tudi nižje temperature, zato jo lahko pobiramo vse do zime, sploh če jo dodatno zaščitimo s tunelom.
• Prezimni radič, ki je odporen na pozebe. To sta recimo sorti »Verona« s temno rdečimi glavicami in »Luisa« s pisanimi rdeče rumenimi glavicami. Verono lahko še v tem letu nekajkrat porežete. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete in, čim se malo otopli, znova odgnale in tvorile glavo.
• Ledenko in gentile.

Pazimo, da rastline pridno zalivamo, sploh če je suho in vroče, saj s tem preprečimo uhajanje v cvet. Če sadimo napuljene sadike, jih je potrebno obvezno prikrajšati, da preprečimo preveliko izhlapevanje vode in izsušitev rastline. Pri sadikah s koreninsko grudo to ni potrebno.

Mislimo tudi na zeleno gnojenje

Zelo pomembno je, da gredice niso nikoli prazne, saj se tako najbolje ohrani biotska pestrost v njih, zemlja pa ni gola in je tako zaščitena pred različnimi zunanjimi dejavniki. Ko z gredic poberemo pridelke, je priporočljivo sejati rastline za zeleno gnojenje. Tako bodo tla rahla, polna humusa in organske snovi, kar bo dobra rodna zemlja za pomladne setve. Dodajanje zelenega gnojenja je še posebej pomembno, če zemljo gnojite samo s peletiranimi gnojili, ki ne ustvarjajo dovolj humusa v tleh. Hkrati pa te rastline učinkovito zavirajo rast semenskih plevelov, nekatere pa tudi omejijo število talnih škodljivcev.

Kar bomo sedaj vložili v vrt, nam bo bogato povrnil v jeseni in pozimi.

Rastline za zeleno gnojenje so prezimne in neprezimne. Neprezimne rastline prenehajo z vegetacijo ob močnejšem mrazu, to sta facelija in ajda. Rastejo hitro in razvijejo veliko zelene mase, ki jo v najbujnejši rasti vdelamo v tla. Ajda hitro kali, raste in dobro prekrije tla, z njo se učinkovito znebimo semenskega plevela.

Nekatere imajo globoke in razvejane korenine in zrahljajo tla bolje od vsakega orodja.

To sta predvsem bela gorjušica in oljna redkev. Posejte ju tudi, če imate težave s strunami. Obe namreč tudi izločata sokove, ki uničujejo talne škodljivce, kot so strune in ogrci.

Prezimne rastline, kot so črna in bela detelja, inkarnatka, lucerna … prezimijo in so na vrtu do konca aprila, ko jih vdelamo v tla in za njimi posadimo različne plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, kumare, melone, lubenice.