Ko se rodi otrok, ni konec sveta

Foto: Envato

Ko hodim po mestu, se vsake toliko zavem, da nekaj manjka. Pogrešam pogled na zaobljene trebuščke nosečnic. Vedno manj jih je. Pogrešam otroške vozičke, nosilke, vesele mlade mamice in očke. Pogrešam otroški jok in razposajeni vrišč. Ko se ga kje vendarle zasliši, ga v zadregi hitimo/jo utišati, ker so nas prepričali, da je moteč.

Številke povedo svoje, število rojstev nezadržno pada. Pod krinko odgovornosti, je vsak otrok postal projekt. Ja, (iz lastnih preteklih izkušenj!) vem, kako težko je načrtovati družino, ko/če (še) nimaš lastnega doma. Težko je imeti otroka, če ni sredstev za preživljanje in še posebej težko je sprejeti sladko malo bitje v svet, ki ječi pod težo ekonomskih, ekoloških, odnosnih vprašanj in negotovosti.

Otroka je težko načrtovati in imeti, če si ves čas bombardiran z informacijami, čemu vse se moraš zaradi njega odpovedati.

Svet ni prijazen do staršev

Svet ni prijazen do staršev, ki po službi hitijo k otroku in ki morajo biti na voljo, ko otrok zboli in jih potrebuje. Kapital ni zadovoljen, kadar ni izbran in prepoznan kot prva vrednota mladega starša. Še slišim besede nekaterih svojih delodajalcev: »Stisni zobe in pozabi na otroke za par tednov, samo da bo sezona mimo, samo da oddamo poročilo, da dokončamo projekt…«

Kdaj je idealen čas za »imeti otroka«?

Otroka je težko načrtovati in imeti, če si ves čas bombardiran z informacijami, čemu vse se moraš zaradi njega odpovedati. Eno je vprašanje financ, res pa je tudi, ne moreš več popolnoma razpolagati s svojim časom, otrok te potrebuje tudi, ko si utrujen, bolan, naveličan, tečen, prezaposlen s službo, delom doma in s samim sabo … Ne moreš več po občutku potovati, hoditi na kavice, športati, kadarkoli se ti zazdi, zvečer moraš biti pravi čas doma, če želiš ohranjati večerno rutino in si zagotoviti mirno noč … Nekaj časa celo tvoje telo ni samo tvoje. Najprej dete nosiš v trebuhu, potem pa še mesece in mesece potrebuje več dotikov, kot si jih včasih zmožen dati in prejeti. Otrok ne vpraša kakšne volje si trenutno, kako je s tvojim zdravjem in ali morebiti potrebuješ več spanca. Če gledaš na otroka samo skozi to prizmo, potem nikoli ni pravi čas za odločitev zanj.

Pa vendar so otroke imeli v vseh časih in okoljih, tudi takih, ki so bili bolj surovi od današnjih.

Otrok prinaša v življenje toliko veselja, da je to težko opisati z besedami.

Nihče te ne ljubi tako predano, kot tvoj otrok

Resnica o otrocih ima tudi povsem drugo plat. Nihče na svetu ti ne vrača in ne podari toliko ljubezni, kot ravno tvoj otrok. Nihče tako predano ne zaupa in verjame vate. Ni sile na vsem svetu, ki bi odraslemu podelila primerljiv občutek samozavesti, moči in sposobnosti, samo zato ker je srečno preživel še en dan. Mama zmore otroka nahraniti in potolažiti v enem zamahu. Očka zmore občudujoče objeti (na mnogotere načine, od katerih je telesni morda še najmanj pomemben) mamico in jo držati v svetu normalnosti tudi tedaj, ko ima ona občutek, da se ji vse podira in da je popolnoma nesposobna. Otrok oba nauči, da je življenje na vseh področjih preplet izbir in prioritet. Kaj je res pomembno, kaj je nujno, kaj lahko počaka, in kaj lahko povsem zanemarimo.

Otrok prinaša v življenje toliko veselja, da je to težko opisati z besedami. Prinaša voljo do življenja in zgled, kako se življenja strastno oklepati. Skozi biologijo prinaša smisel bivanja. Otrok nasmeji in ponudi vir občudovanja. Spremljanje njegovega razvoja nas opominja, da nekaj pa vendarle počnemo res dobro. Ob njem se v nas zbudi želja, da bi mu predali najboljše kar imamo. Za ta prenos se potrudimo preko vseh meja, ki jih poznamo. V neznano gremo prostovoljno in z veseljem, strahu navkljub. Nihče in nič na svetu te ne vzgoji bolje kot tvoj otrok. Iz tebe, če le dovoliš, potegne najglobje zakopane rane srca in izkoplje najdragocenejše dragulje duše.

Za otroka se zdi vredno biti najboljša različica samega sebe, ker šele ko imaš otroka, zares razumeš svet, življenje in Življenje.

Ne, svet se ne ustavi, ko imaš otroka. Niti te ne prikrajša za doživetja in užitke. Kajti rojstvo otroka mnogo stvari prevrednoti. Nekatere stvari postanejo nepomembne, nekatere so začasno nemogoče, spet tretje so mogoče, a malo drugače. Mnoge stvari pa se pojavijo povsem na novo in so presenetljivo na moč zadovoljujoče. Izkušnja, vredna tega, da jo doživimo!