Naredimo si domači jabolčni kis

Foto: Canva

Tako preprosto je, da je res škoda, da si ga ne bi naredili doma, sploh ker zdaj, jeseni, ko marsikje po tleh ležijo zrela, a obtolčena ali črviva jabolka.

Kaj potrebujemo?

Najprej moramo imeti čista zrela čim bolj sladka jabolka, ki jim odstranimo pecelj in muho, peščišče, morebitno gnilobo in črvivost in jih narežemo ali zmeljemo. Jabolk ne lupimo, ker se v lupini skriva ogromno koristnih vitaminov in mineralov. Potrebujemo še dovolj veliko posodo, kjer bomo kisali (odlično se obnese navadno plastično vedro ali plastičen sod), vodo, kocko kvasa in sladkor. Razmerje količin naj bo sledeče:

5 kg očiščenih, zmletih/na krhlje narezanih neškropljenih  jabolk

7,5 l  vode

pol kocke kvasa

0,25 kg predhodno raztopljenega sladkorja (ali manj, če so jabolka zelo sladka)

Jabolka damo v vedro (ki mora biti malce večje, da bo dovolj prostora še za vrenje!), jih pokrijemo z redko tkano tkanino (gaza, kakšna kuhinjska krpa, plenica) in dan ali dva pustimo na hladnem, da postanejo rjava in rahlo zadišijo po kislem. Nato dodamo vse ostale sestavine, dobro premešamo in spet pokrijemo s tkanino. Sledilo bo alkoholno vrenje, ki najbolje poteka približno na sobni temperaturi. Hitrost bo nekoliko odvisna tudi od tega, kako sladka jabolka imamo. Bolj so sladka, hitreje bo šlo, in bolj so kisla, dlje bo trajalo vrenje. Če gre vse v redu, bo alkoholno vrenje hitro in burno, trajalo bo nekaj dni in če imamo prozorno vedro, ga lahko opazujemo. Ko je končano, sledi ocetno kislinsko vrenje, ki pa je precej bolj dolgotrajno in poteka na nižjih temperaturah. Zato posodo umaknemo v kakšno klet ali na hladen balkon. Prve dni redno, kasneje pa občasno, vsebino vedra premešamo, da dodamo kisik. Po par tednih ni potrebno več mešati. Zmes mora biti ves čas prekrita s tkanino, da se v posodo ne naselijo gnilobne bakterije in seveda zaradi prahu in mrčesa.

Sčasoma se na površini naredi plast sluzi. To je ‘mati kisa’ (eng: mother of vinegar), ki jo sestavljajo celuloza in ocetno-kislinske bakterije, ki povzročijo nastanek ocetne kisline (iz alkohola in kisika). Sluz sicer ni prav lepa, je pa znak, da je naš kis zdrav in da »dela«. Sčasoma ta sluzni pokrov, ki mu ponekod rečejo tudi »goba«, postane kompakten in debel tudi nekaj centimetrov. Čez 2-3 mesece kis poskusimo, če je že dovolj kisel in ko ocenimo, da je narejen, ga precedimo v steklenice ali plastenke in pospravimo na hladno temno mesto, kjer lahko počaka tudi več let. Kis je boljši, če ni povsem svež, ampak naj zori vsaj par mesecev.

Domači jabolčni kis ima nežen, rahlo sladko kiselkast okus in vonj. Vsebuje vitamine in minerale, ki jih vsebujejo jabolka (vitamini A, B in C in minerali kalij, magnezij, železo in žveplo). Vsebuje tudi pektin, ki v telesu deluje kot goba, ki vpija strupe in nekatere dragocene  encimi, flavonoide ter čreslovine.

Da o tem, da je cenejši in boljši od kupljenega niti ne govorimo!