Kdaj je potrebno poiskati psihološko ali psihoterapevtsko pomoč?

Vir: Pixabay

Da poiščemo psihološko ali psihoterapevtsko pomoč ni treba, da smo popolnoma psihično iztrošeni, izčrpani, na robu obupa, kot marsikdo napak misli. Prav tako pa psihološka ali psihoterapevtska pomoč ni nujno potrebna ob soočanju z vsakdanjimi manjšimi stiskami, ki nam jih življenje prinese, če smo obdani z iskreno podporo prijateljev in družine. Kako torej vemo, kdaj je „pravi čas“ za obisk psihologa ali psihoterapevta?

Glavni kriterij je ta, da je stiska »dovolj« huda nam. Neglede na to, kaj menijo drugi, neglede na to, kako se morda z isto stisko sooča nekdo drug. Mi sami najbolje vemo, kdaj je postalo breme, ki ga nosimo, pretežko, da bi ga še naprej nosili sami. Po pomoč se ljudje obračamo v najrazličnejših življenjskih situacijah, predvsem kadar začutimo potrebo po tem, da se zaupamo nekomu, s katerim bomo oblikovali spoštljiv, empatičen odnos, v katerem bomo slišani, sprejeti in ne bomo ostajali sami.

Večini ljudi lahko obisk psihologa ali psihoterapevta na določeni točki življenja koristi. Znaki psihične stiske so lahko zelo očitni in jasni, lahko pa se izražajo preko „drugačnega“ počutja ali vedenja, pri katerem ne uspemo natančno razbrati, za kaj gre. V tem primeru običajno težimo k ohranjanju „normalnega“ življenjskega toka, dokler ne pridemo do točke zloma. Ker pa je naše telo sposobno izredne regulacije, najdemo (običajno nezavedno) načine za sproščanje tesnobe in stiske, ki se v nas nabira, čeprav ti niso vedno nujno učinkoviti in zdravi. Poglejmo si, kako se lahko izraža duševna stiska in kako jo prepoznati.

Žalost, jeza in občutek nemoči

Da poiščemo psihološko ali psihoterapevtsko pomoč ni treba, da smo popolnoma psihično iztrošeni, izčrpani, na robu obupa, kot marsikdo napak misli. Prav tako pa psihološka ali psihoterapevtska pomoč ni nujno potrebna ob soočanju z vsakdanjimi manjšimi stiskami.

Neosposobnost obvladovanja čustev jeze in žalosti ter občutek nemoči so lahko prvi znaki duševne stiske, ki potrebuje psihološko podporo. Zaradi preplavljenosti s temi močnimi neprijetnimi občutki, lahko pretirano posegamo po hrani ali občutimo izgubo apetita, imamo slabšo kvaliteto spanca (težave s spanjem ali prekomerno spanje), prav tako pa lahko prihaja tudi do umika od družine in prijateljev. Čeprav imamo v sebi močno željo po tem, da bi z nekom spregovorili o svoji stiski, nas je lahko tega hkrati zelo strah, saj ne vemo, ali bomo s to stisko sprejeti ali zavrženi, kar pa bi pomenilo, da bi se počutili še slabše.

Zloraba alkohola, mamil, hrane, spolnosti …

Zloraba različnih substanc in vedenj se lahko na trenutke zdi učinkovit način soočanja z notranjo stisko. Temu je tako predvsem zato, ker tovrstne zlorabe „hitro prekrijejo“ problem. Zavedati se moramo, ne samo da so škodljive, temveč tudi da problema v svoji biti ne rešujejo, ampak povečujejo. V primeru, da začutite, da tovrstna vedenja niso več obvladljiva ter da se jim kljub negativnim posledicam ne uspete izogniti, se morda soočate z zasvojenostjo ali kompulzivnim vedenjem, ki zahtevata zdravljenje.

Izguba

Žalovanje je dolg in težak proces, pri katerem včasih potrebujemo strokovno podporo. Pri tem ne gre nujno za smrt ljubljene osebe, temveč tudi za izgubo načina življenja, izgubo prijatelja zaradi nastalega konflikta, izgubo službe, ločitev. Čeprav v teh neprijetnih časih ne potrebuje vsak pomoči, pa je lahko ta zelo dobrodošla še posebaj, ko se oseba sooča z več izgubami hkrati v krajšem časovnem obdobju.

Travmatična izkušnja

Če ste bili v preteklosti žrtev zlorabe, zanemarjanja, žrtev nesreče, kronične bolezni ali doživeli kakšen drug travmatični dogodek, s katerim se v celoti še niste uspeli soočiti, lahko ta še danes prihaja na plan in se izraža v obliki duševne stiske. Ker travma s seboj prinaša tudi močne občutke sramu, jeze, gnusa, sami težko oblikujemo učinkovite mehanizme soočanja in predelave, zato je pomembno, da ne ostajamo sami in poiščemo pomoč.

Maja Maraž je zakonska in družinska terapevtka.

Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.