Čustvena občutljivost v času menstruacije – kako si pomagati?

Vir: Unsplash

Depresivno razpoloženje, žalost, tesnoba in sorodna neprijetna čustva so zelo pogost pojav pri ženskah pred in med menstruacijo. To je obdobje med katerim se v našem telesu dogajajo velike hormonske spremembe, ki prispevajo k nenadnim in nepojasnjenim nihanjem razpoloženja, povišani čustveni občutljivosti ter občutku kaotičnosti. Ženske se tako pogosto sprašujemo, kaj je z nami narobe? Zakaj smo tako občutljive in kaj se dogaja?

Nihanja so normalna

Nepojasnjena žalost in depresivno razpoloženje, razdražljivost, anksioznost, napetost, jokavost, izbruhi jeze ter povišana senzorna občutljivost so zelo pogosti čustveni simptomi od ovulacije do nastopa menstruacije. Ta čas spremljajo običajno tudi fizični simptomi, kot so trebušni krči, napihnjenost, glavobol in utrujenost. Raziskave kažejo, da ima omenjene simptome kar 75% žensk, v močnejši obliki pa jih poznamo pod imenom predmenstrualni sindrom (PMS).

Izvor simptomov

Ker omenjeni simptomi pomembno vplivajo na kvaliteto življenja žensk se je smiselno vprašati, kaj jih povzroča in ali si lahko kako pomagamo? Natančen vzrok za nastanek simptomov še ni popolnoma jasen. Raziskovalci ugotavljajo, da je pojav simptomov in PMS-ja v veliki meri odvisen od kombinacije psiholoških, bioloških in socialnih dejavnikov. Eden izmed pomembnejših razlogov pa naj bi bil v padcu hormonov estrogena in progesterona, ki pri ženskah skrbita za zdrav razvoj, redne menstrualne cikluse ter igrata pomembno vlogo pri zanositvi in zdravem razvoju otroka. Nižanje teh dveh hormonov povzroči tudi nižanje nivoja serotonina, nevrotransmitorja, poznanega tudi pod imenom “hormon sreče”. Serotonin pomaga uravnavati naše razpoloženja, apetit in sposobnost dobrega spanca. Zato ni presenetljivo, da, ko so ravni serotonina v našem telesu nizke, prihaja do občutkov žalosti, tudi če ti nimajo tehtnega vzroka.

Spoznajte svoje simptome

Pretirana čustvena senzitivnost v tem času je lahko izredno naporna, saj povzroča močno zmedo v mislih, čustvih in telesnih občutkih. S spremljanjem svojega menstrualnega ciklusa in počutja v njegovih različnih fazah lahko dobimo jasnejši predogled nad dogajanjem v našem telesu, tako na fizični kot čustveni ravni. Če vemo, da obstaja razlog za našo nerazpoloženost, razdražljivost, lahko tudi lažje ohranjamo jasnejši pogled na dogajanje okoli nas. Pri spremljanju simptomov si lahko pomagamo s FertilityCare sistemom, z različnimi aplikacijami, ki so na voljo, lahko si pa seveda oblikujemo tudi sami preprosto tabelo v katero vpišemo:

• Različne faze menstrualnega ciklusa,
• Fizične simptome,
• Razpoloženjske simptome (kot so žalost, nenadne, nepojasnjene spremembe razpoloženja, jokavost, razdražljivost, slab spanec, pretirana utrujenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje zanimanja za vsakodnevne aktivnosti, idr.),
• Intenziteto simptomov (blag, zmeren, hud).

Z beleženjem bomo videle, v kakšni meri se pri nas izražajo različni simptomi, kako vplivajo na naše počutje ter vsakodnevno delovanje. Te informacije nam služijo tudi kot izhodišče za izbiro pristopa, s katerim želimo izboljšati svoje stanje. Zelo smiselno je zato posvetiti nekaj dodatnega časa raziskovanju različnih dejavnosti (naj bo to tek, sprehod v naravi, risanje, branje, pogovor s prijateljico, vključitev v skupino za samopomoč), za katere menimo, da nam lahko pomagajo pri soočanju s stiskami ter prispevajo k boljšemu počutju.

Pomoč obstaja

Beleženje simptomov lahko ponudi tudi pomembno informacijo o našem zdravstvenem stanju. Preko beleženja lahko namreč bolj jasno vidimo, kdaj se pojavljajo določeni simptomi, v kakšni obliki in seveda tudi koliko časa trajajo. Simptomi PMS-ja so namreč dokaj skladni s simptomi nekaterih drugih motenj in bolezni, kot so anksioznost, depresija, sindrom kronične utrujenostjo idr. Prav tako pa lahko, v primeru da se le ti izražajo v skrajnosti in ovirajo kvaliteto vsakdanjega življenja, govorimo o predmenstrualni disforični motnji (PMDM). V primeru, da torej zaznamo, da trajajo naši simptomi dlje časa, so intenzivnejši, jim je smiselno posvetiti dodatno pozornost ter poiskati strokovno pomoč (lahko je to osebni zdravnik, specialist ginekologije, psiholog, psihiater).