5 načinov za izboljšanje kvalitete življenja starejših

Vir: Unsplash

Ni pomembno zgolj, da živimo, temveč tudi, kako živimo. Občutiti zadovoljstvo z življenjem, srečo in osebno izpopolnjenost ima ravno takšno vlogo, če ne celo večjo, kot fizično zdravje. Kakovost življenja je še posebej pomembna za starejše, ki se spopadajo s kroničnimi zdravstvenimi težavami in velikimi življenjskimi spremembami, saj prispeva k bolj pozitivnemu pogledu na življenje, k višji ravni energije, manj stresa ter preprečevanju upada kognitivnih sposobnosti.

Starostniki imajo danes drugačne potrebe in pričakovanja kot pred leti. Kar bi bilo nekoč “dovolj” predstavlja danes velik primanjkljaj v naši družbi. Dovolj je, da se ozremo okoli in kaj hitro naletimo na starejšo osebo, ki se sooča z izgubo kvalitete lastnega življenja, izolacijo in ponižanostjo, kljub temu, da je še vedno sposobna marsičesa. Ni dovolj zgolj to, da kot mlajše generacije poskrbimo za zdravstvene potrebe starostnikov, temveč tudi, da pazimo na njihove duševne, duhovne in čustvene potrebe, saj jim le tako lahko pomagamo do pozitivnega pogleda na življenje in staranje.

Spomnite jih, da so pomembni

Velik strah starostnikov je, da bodo ali so v breme.

Vsi se želimo počutiti ljubljene, sprejete in koristne. Velik strah starostnikov je, da bodo ali so v breme tako bližnjim kot okolici. Nežen način, s katerim jim lahko pomagamo pri lajšanju tega strahu, je z vključevanjem v gospodinjska opravila. To lahko storimo tako, da jih prosimo za pomoč pri nalogah, ki so skladne z njihovimi sposobnostmi. Lahko je to zlaganje perila, prebiranje novic iz časopisa, pomoč pri pripravi hrane, prosite za njihovo družbo med opravki. Kljub boleznim in fizičnim težavam so v večini pripravljeni sodelovati in dokazati, da še vedno zmorejo. S tem, ko damo starejši osebi vedeti, da je koristna, ji pokažemo, da zmore in je pomembna.  

Poskrbite za družbo

Dan ima 24 ur in za nekoga, ki je sam, so te ure lahko izjemno dolge. Starejši se pogosto počutijo osamljene, odrezane od sveta, še posebej če ne znajo ali ne morejo več voziti oziroma imajo težave z mobilnostjo. Njihova izoliranost prispeva k slabšemu počutju, razvoju demence in krajši življenjski dobi, zato ni vseeno, koliko časa preživijo v družbi.

Zelo veliko lahko naredimo že z lastno prisotnostjo, s pogovorom, tudi druženjem v tišini. Starostniku damo občutek, da ni sam, z nami lahko deli svoje misli, spomine, želje, kar mu zelo veliko pomeni. Za oživitev njegovega socialnega življenja lahko poskrbimo tudi tako, da se dogovorimo za družinske obiske, zlasti za praznike in družinska praznovanja, kot so poroke in rojstni dnevi. Prav tako pa lahko organiziramo izlete – z upoštevanjem starostnikovih gibalnih, energijskih in finančnih zmožnosti.

Spodbujanje kognitivnih funkcij

S staranjem upadajo tudi človekove kognitivne funkcije, med katere sodi spomin in z njim povezana sposobnost reševanja problemov. stimulacija možganov je dokazano učinkovita metoda, s katero lahko ta upad preprečujemo oziroma zaviramo njegov razvoj.

Redna telesna aktivnost igra pomembno vlogo tudi pri kvaliteti spanca ter zmanjševanju depresije, ki je v tem starostnem obdobju vedno pogostejša duševna bolezen.

Starejši osebi lahko ponudimo v reševanje različne aktivnosti kot so sudoku, križanke, branje, pisanje, pripovedovanje. Poleg ohranjanja in izboljšanja kognitivnih funkcij potrebujejo starostniki tovrstne aktivnosti za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja.

Spodbujanje fizične aktivnosti

Poskusite spodbuditi redno telesno aktivnost. Hoja, preproste vaje, ples so lahko vse zabavne gibalne aktivnosti, ki prispevajo k lajšanju stresa, tesnobe ter spodbujajo fizično zdravje. Redna telesna aktivnost igra pomembno vlogo tudi pri kvaliteti spanca ter zmanjševanju depresije, ki je v tem starostnem obdobju vedno pogostejša duševna bolezen.

Prepoznavanje in zdravljenje depresije

Depresije je pogosta težava med starejšimi, ni pa običajen del staranja. Raziskave kažejo, da je na svetu več kot sedem milijonov starejših od 65 let s to duševno motnjo. Razlog leži tako v velikih spremembah, s katerimi se starostniki soočajo, od smrti soproga, spremembe bivalnega okolja (selitve iz domačega okolja v dom za starostnike/varovano stanovanje), upokojitve, izgube prijateljev in socialnih stikov do velikih fizičnih sprememb. V primeru, da pri starostniku opazimo znake depresije, se obrnimo k njegovemu osebnemu zdravniku in poiščimo pomoč; tako nemedikamentozno kot medikamentozno, če je potrebno.