Urška Petak: “Na smrt starša ne moreš biti nikoli dovolj pripravljen” (video)

Ko izgubimo ostarelega starša, nam dobronamerni prijatelji velikokrat poskušajo izreči sožalje, na primer: “Dolgo je živel,” ali: “Hvala Bogu, da se je hitro rešil.” Vendar te besede pogosto ne odmevajo, ko trpimo zaradi izgube očeta ali matere, ki sta nam vse življenje stala ob strani.

Ko nekomu odraslemu umre starš, se skoraj neizrečeno pričakuje, da ga to ne bo preveč prizadelo, da bo smrt sprejel kot del življenja in da bo vse nenadne izgube obravnaval na primeren odrasel način. Toda kaj to v resnici pomeni? Da ne sme biti žalosten? Da mora biti samo hvaležen, da mu oče ali mama nista umrla, ko je bil še otrok? Zgornja razmišljanja kažejo na podcenjevanje žalovanja.

Zato smo tokratno oddajo namenili prav tej temi: izguba starša – pa naj se ta zgodi nenadoma ali pričakovano. V pogovoru nas psihosocialna svetovalka, prostovoljka v Slovenskem društvu hospic in avtorica knjige Tvoja pot – Sopotnik skozi izkušnjo žalovanja, mag. Urška Petak, sočutno popelje skozi pomembna vprašanja, ki se nam ob tem odpirajo, predvsem pa poudarja, kako pomembno je, da opazujemo, kaj se nam dogaja, in da si vsa čustva dovolimo izraziti, občutiti in ubesediti. Smrt staršev navsezadnje pomeni izgubo ene od naših prvih in najpomembnejših vezi na svetu in s svetom.

V oddaji tako izvemo:

  • Kako po dolgoletni negi za starša si ponovno osmisliti življenje?
  • Ko starša izgubiš nepričakovano: nenadna smrt, nesreča …
  • Zakaj pri procesu žalovanja nujno potrebujemo druge?
  • Kako pomembna je fizično slovo od pokojnika?
  • Kako se posloviti od starša, ki se mu življenje izteka? Kako mu pomagati, da lažje “odide”?
  • Kako vemo, da smo prenehali žalovati?

Mag. Urška Petak spregovori tudi o soočanju z izgubo, z neke vrste procesom žalovanja, ko je starš še živ, vendar dementen. “Ker človeka, ki smo ga poznali in imeli radi, ni več tam.” Zato si odrasli otroci tudi v takšnih primerih morajo priznati bolečino in si dovoliti čustva, da svojega starša ‘izgubljajo.’

“Narejeni smo, da prenesemo izgubo”, še pravi strokovnjakinja, “vendar je pomembno, da se v procesu žalovanja odpiramo in povabimo druge ljudi, da nas podprejo. Skozi proces žalovanja težko gre človek sam, potrebuje odnos.”

Žalovanje za staršem je resnično, ker je izguba resnična. Vsaka izguba ima svoj odtis, tako značilen in edinstven kot oseba, ki smo jo izgubili. Ni pomembno, koliko smo stari. Nikoli ne bomo imeli drugega očeta. Nikoli ne bomo imeli druge matere.

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!

Oglejte si tudi drugi dve oddaji z mag. Urško Petak: Kako otroci dojemajo smrt in na kakšen način žalujejo? in Otrok – prezrt žalovalec.

Postanite naročnik portala Iskreni. Posebna digitalna akcija za 9,90 evra za 3 mesece. S sklenitvijo naročnine dostopate do izobraževalnih video vsebin s področja vzgoje, partnerskih in medgeneracijskih odnosov ter drugih ekskluzivnih vsebin. Podprite naše delo in omogočite ustvarjanje še več kvalitetnih oddaj z odličnimi gosti.