Čustvena občutljivost: prednost ali ovira?

“Nehaj biti tako občutljiv/a.”

“Spet kompliciraš.”

“Ne pretiravaj.”

Kolikokrat ste že slišali zgornje besede? Tistim, ki občutimo stvari, dogodke, odnose intenzivneje, so zgornje besede dobro poznane. Dajejo občutek, da povzročamo težave, kjer jih ni, ter prispevajo k temu, da začnemo dvomiti vase in se spraševati “Ali smo morda res preveč občutljivi?” in “Ali morda res preveč kompliciramo?” Na podlagi preteklih izkušenj pridejo naši možgani kaj hitro do zaključka, da je z nami nekaj narobe. Natančneje, da je nekaj narobe z našim načinom doživljanja okolice in čustvovanja. Lastno čustveno občutljivost začnemo posledično doživljati kot negativen, nezaželjen vidik nas samih.

Kaj je čustvena občutljivost?

Če pogledamo etimološki izvor besede “občutljivost oz. senzitivnost”, ki izvira iz latinske besede “sensibilis” ugotovimo, da se le ta nanaša na sposobnost zaznave z vsemi čuti. Čustvena občutljivost je torej sposobnost zaznave dražljajev iz okolja, prav tako pa sposobnost zavedanja lastnih čustev ter čustev drugih. Zato ni presenetljivo, da je eden izmed temeljev intimnih ter zadovoljujočih medosebnih odnosov. Zakaj torej taka stigma okoli tega področja?

Čustveno občutljivost pogosto povezujemo z osebnostno nestabilnostjo. Nanjo gledamo kot na slabost, šibkost, nemoč, v resnici pa je temu ravno nasprotno, saj je bogastvo, ki nam omogoča, da stvari doživljamo v polnosti. Ta stigma se še toliko močneje dotakne oseb, ki so visoko čustveno občutljive, saj te dražljaje in odnose doživljajo še bolj intenzivno.

Visoka čustvena občutljivost

Psihologinja, raziskovalka in avtorica knjige The Highly Sensitive Person dr. Elaine N. Aron, ki se že desetletja ukvarja z raziskovanjem tega področja, je ocenila, da je visoko čustveno občutljivih oseb v naši družbi približno 15 do 20 odstotkov. To so osebe z visoko občutljivim živčnim sistemom, ki se ob stiku z notranjimi in zunanjimi dražljaji prej vzdraži kot pri ostalih ljudeh. Seveda se tudi te osebe glede značilnosti med seboj razlikujejo, poznane so pa predvsem po tem, da:

  • opazijo več podrobnosti v okolju (tako pri drugih ljudeh, kot v okolici, ki jih obdaja – vonji, zvoki, svetloba),
  • so v večji meri empatične in sposobne sočustvovanja z drugimi (lahko se tudi zelo močno vživijo v drugega – občutek kot da mu berejo misli, nosijo čustva drugih),
  • veliko časa namenijo razmišljanju o doživetih dogodkih,
  • imajo rade mir in tišino (hrup in množica ljudi lahko povzročajo neprijetne občutke, tudi tesnobo in razdraženost),
  • jih spremembe in nered vznemirijo,
  • so višje občutljive na bolečino (stik kože z neprijetnim materialom je lahko bolj boleč kot za nekoga, ki ni višje občutljiv) in
  • rade ustvarjajo oz. uživajo v lepoti ter umetnosti (glasba, risbe, fotografije lahko vzbudijo močna čustva; sprehod v naravi je lahko intenzivneje doživet zaradi močnejše zaznave vonjev, barv).

Dar ali nadloga?

Visoka čustvena občutljivost ni motnja, ki bi jo bilo potrebno zdraviti, temveč prirojena osebnostna lastnost, ki pa jo nekatere osebe doživljajo tudi kot oviro, saj v primeru, da ne vedo, kako regulirati vse intenzivne dražljaje iz okolja, lahko vodi do preplavljenosti, izčrpanosti, depresije in anksiozne motnje. To je v veliki meri odvisno tudi od njihove sposobnosti regulacije čustev. Ta sposobnost je prisotna predvsem pri osebah, katerih starši so sprejemali in razumeli to lastnost. Sedaj zato tudi same lažje sprejemajo svoje doživljanje, čustvovanje in vedenje v danih situacijah, postavljajo si zdrave meje in sledijo svojim potrebam.

Ljudje, ki so tekom življenja izkusili, da njihova čustvena občutljivost ni zaželjena in sprejemljiva pa so se naučili zanikati del sebe, svojega doživljanja. Posledično imajo večje težave s soočanjem z vsemi dražljaji, saj se jih skušajo neuspešno otepati in jih potlačevati. Ti ljudje lahko tudi zelo trpijo v odnosih, saj težko postavljajo meje, se počutijo izkoriščene ter utrujene od poslušanja in srkanja tujih čustev. Zgodi se, da se zaradi preplavljenosti umikajo od socialnih stikov in zapirajo vase.

Maja Maraž je zakonska in družinska terapevtka.