Pretiravam, če ne želim, da gre moja žena na zaključek v službi?

Foto: Canva

Pozdravljeni, imam težavo, ki me kar precej mori. Naj najprej poudarim se z ženo sicer dobro razumeva in v redu voziva. Imava tudi dva otroka. No, v čem je problem – žena je zaposlena v pretežno moškem kolektivu. Pravzaprav sta samo dve ženski. Ta konec tedna imajo zaključek. Glede na to, kar se je dogajalo lani in kakšne slike so bile objavljene na fb, enostavno ne želim, da moja žena gre na to zabavo. Ker sta samo dve ženski, sta seveda v središču pozornosti, z vsemi morata plesati … jaz se do drugih žensk ne obnašam tako, kot se ti moški obnašajo do moje žene. Ona pravi, da je to zafrkancija, da ni nič in da na zaključek vsekakor mora iti. Enostavno se počutim kot nek kreten, s katerega ženo se vsi “zafrkavajo”, v meni pa narašča bes. 

Vsi si želimo potrditev drugih, še posebej nasprotnega spola. To je dejstvo (na katerem gradi celotna industrija socialnih omrežij in tri četrt marketinga) in s tem ni samo po sebi nič narobe. Težava je, kaj smo pripravljeni narediti za to, da dobimo od drugih potrditev. In seveda kakšna potrditev je za nas dovolj. Potrditev je že, da nas nekdo opazi, ogovori, vpraša za mnenje, pa seveda vse do bolj očitnih potrditev: vabilo na ples, zmenek, dajanje daril in komplimentov, delanje uslug.

Vi doživljate, da je žena prestopila to nevidno mejo sprejemljivosti, kaj je pripravljena narediti za potrditev in kakšna potrditev je sprejemljiva za njo. Ona pa očitno vse skupaj vidi kot nedolžno zafrkancijo.

Česa ne narediti oz. kaj ni problem

Te situacije ne morete več ignorirati. Če boste to poskušali in preprosto »požrli«, da gre žena na zabavo, bo bes v vas ostal ter se prelil v odnos in ga ranil. Ekonomika v odnosih je taka, da se v čustvenem smislu stvari izravnajo, zato boste ženo (nehote) »kaznovali« na različne načine, ker vas je prizadela. Če pa boste nezavedno ugotovili, da izravnava ni (več) možna, bo odnos »bankrotiral« in se boste umaknili iz odnosa. V najboljšem primeru bosta postala cimra, ki živita vzporedna življenja v istem gospodinjstvu, ali pa se bosta ločila.

Vsi si želimo potrditev drugih, še posebej nasprotnega spola. To je dejstvo in s tem ni samo po sebi nič narobe. Težava je, kaj smo pripravljeni narediti za to, da dobimo od drugih potrditev.

Prav tako nima smisla, da ji prepoveste, da gre na zabavo. V najboljšem primeru bi se zapletli v boj moči, kdo ima prav in kje je moja oz. tvoja avtonomija, v najslabšem primeru pa bi dobili še enega »otroka«, ki ga morate nadzorovati. Problem namreč ni, da ima žena moške sodelavce niti ne to, da gre na zabavo. Problem je, da imate občutek, da vas žena ne jemlje resno in da ne postavlja jasnih meja do drugih moških.

Kje začeti?

Za začetek raziščite, kaj čutite v tej situaciji in kaj vidite kot problem. Jezo in bes doživljamo, ko smo ranjeni in nas aktivira, da se zaščitimo; še posebej moški smo nagnjeni k takim odzivom. Pod besom se vedno skrivajo bolj ranljiva čustva.

V jedru vašega besa je sram. Sram se vedno pojavi, ko niso problem dejanja, ampak gre na jedro osebnosti. V vašem primeru je ogrožena vaša ključna vloga moža: morda imate občutek, da vas na zabavi »nadomestijo« drugi moški, da žena ni zavezana vajini intimi in da vam s tem izkazuje nespoštovanje. Poleg tega je vse to javno, ne le med sodelavci, ampak ste izpostavljeni celo na spletu, kar zelo potencira občutek sramu.

Morda čutite poleg sramu tudi nekaj strahu, da nimate (več) posebnega mesta pri ženi, da ste zamenljivi. Morda čutite žalost, ker ste že imeli to situacijo, se pogovarjali, pa niste bili slišani. Morda čutite nemoč, ker vas žena ne sliši in upošteva, kot da nimajo vaše besede teže, fizično je pa tudi ne morete ustaviti.

Vsa ta čustva (sram, nemoč, žalost) smo doživljali v otroštvu in če takrat niso bila razrešena, so sedaj še toliko bolj boleča. Zato je smiselno, da se ozrete tudi v svoje otroštvo in vzdušje v družini: ste se počutili velikokrat zapostavljenega, spregledanega, nemočnega? Je bil kdo v družini »sramota« za okolico? S tem, ko boste prečutili svoje odzive, boste imeli jasnejšo sliko, kje ste čustveno, in boste lažje obvladali čustva v pogovoru z ženo.

Problem ni, da ima žena moške sodelavce niti ne to, da gre na zabavo. Problem je, da imate občutek, da vas žena ne jemlje resno in da ne postavlja jasnih meja do drugih moških.

Pri jasnejši sliki vam lahko tudi pomaga pogovor z vašim dobrim prijateljem: kako on doživlja te slike lanskoletne zabave? Tudi on prepozna, da se žena vede neprimerno? Ali pa vidi bolj nedolžno zafrkancijo?

Če tudi drugi doživljajo to, kot nekaj nedolžnega, govori v prid temu, da se v vas ob tej situaciji prebujajo stari spomini in čustva. Če pa tudi on doživlja ženino vedenje kot neprimerno, je »žogica spremembe« bolj na njeni strani. Pogosto se v realnosti izkaže, da je mešanica obojega.

Občutek lastne vrednosti

Ključno pri pogovoru z ženo je, da ste radovedni in odprti za njeno mnenje. To bo mogoče le, če boste imeli jasen in močan občutek lastne vrednosti. Ona vas s svojim dejanjem ne more razvrednotiti, ampak najbolj razvrednoti sebe in vajin odnos, kar je tudi boleče, a vaš občutek vrednosti je ohranjen.

Če boste na drugi strani svojo vrednost temeljili na njenem odnosu do vas, boste hitro prišli v situacijo, ko se boste počutili napadenega z njene strani, kar bo prebudilo bes in zamero in se bo pogovor izjalovil v prepir.

Pogovor z ženo

Ko si boste prišli na jasno, kaj v vas situacija prebuja, in ko boste usidrani v občutek lastne vrednosti, se z ženo pogovorita. Napovejte pogovor; omogočite prostor, kjer bosta sama, brez otrok in drugih ljudi, ter čas, ko bosta spočita. Pomembno je, da se sami naravnate na notranjo moč in ranljivost (zato je pomembna zgornja priprava), ne na željo po kontroli in zmagi. Cilj ni, da žena ne gre na zabavo, ampak da preverite, kakšen je vajin odnos. V pogovoru želite biti radovedni in razumeti ženo, ne kontrolirajoči (in posledično užaljeni, če se ne strinja s tem).

Cilj ni, da žena ne gre na zabavo, ampak da preverite, kakšen je vajin odnos.

Izpostavite občutek sramu v tej situaciji, ne besa. Sram je čustvo, ki želi biti skrito, se hrani s tišino in se ob zanikanju povečuje. Če ga prevedete v meje, se bo tudi bes pomiril. Rečete lahko nekaj v smislu »Ko pomislim na to zabavo, postanem besen, ampak pod njim je tudi sram. Počutim se, kot da v teh situacijah moje mesto ob tebi ni zaščiteno, da zlahka vskočijo drugi moški. Ne želim ti prepovedovati ali te nadzorovati. Želim pa, da skupaj najdeva način, da se v tem oba počutiva varno in spoštovano.«

Morda bo navkljub temu rekla, da je vse samo zafrkancija in da nič ne pomeni. A pomembno je, da vztrajate: »Morda se tebi res zdi nepomembno. Zame pa ni. In potrebujem, da to vzameš resno, tudi če se s tem ne strinjaš.«

Tu pridemo tudi do vprašanja intime in pripadnosti. Ali zmorem nekaj narediti za drugega, tudi če mi tisto ni zares nujno? S čim vi pokažete pripadnost ženi in s čim jo ona? Koliko spuščanja drugih ljudi v osebni prostor je še ok njej in vam?

Napisali ste, da se vi nikoli ne bi obnašali tako do žensk. Kakšno vaše obnašanje bi ona pa tolerirala? Če naredita miselni eksperiment in greste vi na zabavo s samimi sodelavkami, koliko telesnega stika s sodelavkami bi bilo zanjo sprejemljivo? Kako na to vplivajo fotografije? Kako alkohol? Seveda so vse to vprašanja, o katerih se tudi z njo pogovorite. Kako lahko ona zaščiti vajin odnos na zabavi?

Koliko potrditve rabi s strani drugih moških? V čem jo vi potrdite oz. v čem je ne potrdite? Bi si želela iti na zabavo oz. ples z vami? Kaj je takega na tem plesu, da »mora« iti. V pogodbi o delovnem razmerju najbrž ni postavke obvezne službene zabave. V čem ona doživlja nujnost udeležbe? Kakšne bi bile posledice (ne)udeležbe za njo, za kolektiv, za vas?

Ne želim ti prepovedovati ali te nadzorovati. Želim pa, da skupaj najdeva način, da se v tem oba počutiva varno in spoštovano.

Pogovor kot del procesa

Želim vam, da vztrajate v pogovoru in se ne ustrašite konflikta. Konflikt pomeni nasprotujoča si mnenja in težnje, ne kreganja in nasilja. Če boste uspeli ohraniti občutek lastne vrednosti in radovednost do njenih občutkov, doživljanj in mnenj, boste njej pokazali spoštovanje in model, kako zaščititi odnos, pa hkrati ohraniti svobodo vsakega.

Če pa bodo čustva postala preveč intenzivna in bo začel bes načenjati komunikacijo, prekinite pogovor. Lahko rečete, da je pogovor postal preveč čustveno intenziven in da morate stvari premisliti in prečutiti, preden nadaljujete. Nima smisla, da se skregate in ranite. Vzemite ta pogovor kot del širšega procesa, ki vaju lahko pripelje v globlji in bolj intimen odnos.

V primeru, da bodo čustva preveč intenzivna in pa bosta tudi po več pogovorih ostajala na različnih bregovih, pa je smiselno obiskati psihoterapijo, kjer bosta zmogla ob nekom drugem načeti bolj boleče teme in se slišati.