10 resnic o starševstvu, ki jih potrebujemo bolj kot nasvete

Foto: Canva

Ko govorimo o starševstvu pogosto zelo hitro opazimo napake drugih staršev. Vidimo, kdaj kdo preveč popušča, kdaj kriči, kdaj otroku ne postavi meja ali kdaj od njega pričakuje preveč.

Prav zato so lahko dragocene besede zakonske in družinske terapevtke Deene Margolin, ki staršem nastavi ogledalo z desetimi resnicami, ki jih ni vedno prijetno slišati, so pa lahko zelo osvobajajoče. Pravi, da so to resnice, ki bi jih želela povedati vsakemu staršu, če se ne bi bala, da ga bo prizadela, užalila, ranila …

Tu so resnice o starševstvu, ki nas izzovejo, raztegnejo in osvobodijo. Če smo dovolj pogumni, da jih slišimo.

1. Če želite, da vaš otrok neha kričati, nehajte kričati nanj. Živčni sistemi se zrcalijo. S kričanjem ne morete nikogar pomiriti.
2. »Zato, ker sem jaz tako rekel/rekla« uči strahu, ne spoštovanja. Spoštovanje se pokaže z zgledom in ne zahteva z avtoriteto.
3. Vaš otrok ni »preveč občutljiv«. Morda je le vam neprijetno ob čustvih, ki jih v otroštvu niste smeli čutiti. In prav tu imate priložnost, da prekinete ta krog.
4. Kazenski odmori lahko ustavijo vedenje, ne naučijo pa veščine. Otroka, ki potrebuje pomoč pri uravnavanju čustev, osamite. To ni disciplina, to je prekinitev povezanosti.
5. Posledice ne delujejo, če so otrokovi možgani v načinu preživetja. Najprej varnost. Potem veščine. Kazen? Ni na seznamu.
6. Otroka ne poškodujete s tem, da delate napake. Poškodujete ga, če nikoli ne popravite odnosa. Prekinitev stika ni težava. Izogibanje odnosu pa je.
7. Če nikoli ne rečete NE, se ne čudite, ko bo otrok mislil, da mu svet dolguje DA. Resnično življenje ima meje in omejitve. Tudi starševstvo jih mora imeti.
8. Čustvena regulacija ni mehka veščina. Je temelj vseh veščin. Si želite uspeha, samozavesti, odpornosti? Začnite tukaj in zdaj.
9. Če poskušate »popraviti« vsako otrokovo čustvo, mu vzamete priložnost, da zgradi čustveno odpornost. Pustite mu jokati. Pustite mu biti jezen. Ostanite blizu, ne nadzorujte.
10. Mislite, da morate imeti nadzor? Otrok pa v resnici potrebuje, da ste vi uravnani. Obstaja razlika med nadzorom in vodenjem. Eno gradi strah. Drugo gradi zaupanje.

Če vam je bilo ob kateri od teh resnic neprijetno, ostanite s tem občutkom. Tukaj se začne rast.

Starševstvo ni tekma v popolnosti, ampak vaja v iskrenosti: da znamo pogledati vase, popraviti, ko zgrešimo, postaviti meje in hkrati ostati povezani z otrokom. Otroci ne potrebujejo staršev, ki imajo vedno prav, ampak odrasle, ob katerih se lahko počutijo varne, sprejete in vodene.

Prav o tem v oddaji govori tudi dr. Katarina Kompan Erzar, strokovnjakinja za teorijo navezanosti. Starševstva ne predstavi le kot seznama nalog, skrbi in pravil, ampak kot odnos, ki preoblikuje tudi nas, starše. Otroci v nas včasih prebudijo jezo, nemoč ali paniko … in prav v teh trenutkih se pokaže, ali bomo ravnali iz potrebe po nadzoru ali iz zrelosti, ki otroka resnično vodi.