Draga žena, oprosti!

Foto: Shutterstock

Pred kratkim me je prešinilo, da bi bilo najino poročno obljubo potrebno dopolniti s stavkom: »da se ti bom vedno znal zahvaljevati.« Na poročni dan sta ljubezen in spoštovanje nekaj samoumevnega, le redko pa se zakonca zavežeta k iskrenemu zahvaljevanju drug za drugega.

Tudi sam večkrat občutim grenak občutek spoznanja, da se ti ne znam in ne zmorem zahvaliti za to kar počneš za naju, najin zakon in najino družino. Verjetno ti misliš, da ne opazim tvojega truda, prizadevanja, žrtvovanja, a resnica ne bi mogla biti bolj nasprotna. Veš kolikokrat si rečem: »Vau, to si pa res dobro speljala!«, »Spet si za vse poskrbela!« ali pa »Jaz nikoli ne bi pomislil na to!«

Lažje te kritiziram, kot pohvalim

Potem pa zmanjka tisti korak naprej, da ti to povem na glas, da ti izrazim spoštovanje za to, kar počneš vsakodnevno, za vsa tvoja drobna in neprecenljiva opravila, ki jih narediš s srcem in globokim zavedanjem, da to počneš za naju, za nas.

Draga žena, hvala za to, ker si tako enkratna, da te lahko občudujem, in oprosti, ker te včasih jemljem za samoumevno. In kot da to ni dovolj – ne samo, da ti tega ne povem na glas, ob tem večkrat najdem tisto nekaj, česar nisi storila ali bi lahko storila drugače/bolje. Takrat po navadi ne izpustim priložnosti, da te na to opozorim.

Zato oprosti, ker mi pripombe o neopravljenem delu »povozijo« ponos, ki ga čutim ob tvojih ravnanjih, oprosti ker dam pripombam prednost pred pohvalami. Oprosti, ker mi je lažje izreči kritiko, kot zahvalo.

Tvoje odrekanje je darovanje za našo družino

Vidim tvoja odrekanja lastnih želja za dobro naše družine. Vem, da ti služba, otroci in jaz nalagamo veliko obveznosti, toda vse sprejmeš in prenašaš. Vidim to tvojo daritev, le zahvaliti se ti ne znam zanjo. Zato oprosti, ker mi je tako domača, da si ne znam predstavljati vsakdanjika brez nje, a kljub temu večkrat ne najdem besed zahvale za to.

Hvala  v imenu najinih otrok

Kot mamici se ti zahvaljujem v imenu najinih otrok. Za vse tiste drobne stvari, ki jih postoriš zanju. Ker si zanju vedno pripravljena iti korak dlje, narediti nekaj več. Ker greš po poti njunega učenja, pridobivanja izkušenj, po poti, ki bi jo jaz včasih najraje preskočil, ker je pretežka; ti pa veš, da je treba vztrajati na njej. In oprosti, ker se ti pred njima na glas ne znam in ne zmorem zahvaliti. Oprosti, ker večkrat ne vidita, kako hvaležen sem zate in vesel zanju, da te imata.

Oprosti, ker nisem trdna skala

Kolikokrat si trdna v svojih prepričanjih, dosledna pri zadanih nalogah. Hvala, ker želiš problem pripeljati k rešitvi tudi (in predvsem) takrat, ko se meni že zdavnaj ne ljubi več. Hvala za to trdnost in oprosti, ker včasih ne znam in ne zmorem biti trdna skala, na katero se lahko ti nasloniš.

Draga žena, hvala za to, ker si tako enkratna, da te lahko občudujem, in oprosti, ker te včasih jemljem za samoumevno. Vem, da  najine poročne zaobljube ne morem spremeniti, lahko pa naredim prvi korak, zato ti tokrat podarjam  globoko zahvalo.