Foto: ShutterstockSem ena tistih žensk, ki glede poroda komplicirajo. Ne, nisem tečna, ne kričim na osebje in nimam nerazumnih želja. Toda v Sloveniji za kompliciranje velja že, če napišeš porodni načrt, ne izbereš najbližje porodnišnice in se namesto ležanja sprehajaš po porodni sobi. Takšne ženske smo hitro označene kot »alternativke«, glede katerih se dvigne marsikatera obrv.
Pri nas še vedno velja miselnost: v porodnišnici, kjer sta rodili tudi tvoja mama in babica (če je bilo za njiju dovolj dobro, bo tudi zate!), si lepo tiho in ubogaš, pa tudi če ti osebje brez vzroka pospešuje porod, te sili k ležanju ali nenujne posege izvaja brez tvojega soglasja. Če se poslušno držiš vseh navodil, bo babica prijazna in te bo pohvalila. Za Slovence še vedno največ šteje, če ubogamo in ne povzročamo preglavic z odstopanjem od rutine.
Zakaj več časa namenimo izbiri frizerja kot rojstvu lastnega otroka?
Kako ženske izberemo frizerko? Najprej za priporočila prosimo prijateljice. Nato si pripravimo slike, kakšne bi bile rade videti. Preden najdemo »pravo«, preizkusimo več različnih. Ni nam pomembna samo cena, ampak tudi to, da nas frizerka posluša, upošteva naše želje in da se ob njej dobro počutimo. To se nam zdi logično in normalno.
Pa gre samo za frizuro, ki bo trajala nekaj tednov ali največ mesecev! Nasprotno se pri porodu, ki nam bo vse življenje ostal v spominu kot osrečujoč ali travmatičen dogodek, zanašamo na slepo srečo, na koga bomo naletele v porodni sobi, kakšne volje bo in kakšnim (pogosto nesmiselnim) postopkom bomo podvržene. Kako to, da rojstvu svojega otroka posvetimo tako malo pozornosti, češ, »bo že«?
Zakaj je nezaželeno, če ženska aktivno sodeluje pri porodu?
Ali ni logično, da se nosečnica pred porodom pozanima o različnih porodnišnicah in možnostih ter preveri, če se njihova filozofija sklada z njeno? Prebere kakšno knjigo, obišče tečaj, kjer izve še kaj drugega kot na šoli za starše, se pogovori z dulo ali jo prosi za spremstvo, napiše porodni načrt? V porodnišnicah bi moralo biti vse to ne le sprejemljivo, ampak zaželeno, saj osebje tako žensko spozna in jo lahko podpre v njenih prizadevanjih za lepo porodno izkušnjo.
V idealnih okoliščinah bi bila pri porodu prisotna oseba, ki žensko spremlja med celotno nosečnostjo (kot je praksa v številnih državah), po možnosti v znanem in prijetnem okolju. A že s komunikacijo, spoštljivim odnosom in napisanim porodnim načrtom se med babico in nosečnico lahko spletejo vezi, zaradi česar je porod za obe strani lažji in lepši.
»Vi se samo prepustite«
Nekatere babice in porodničarji imajo seveda rajši nosečnice, ki ne izražajo svojega mnenja, saj je z njimi manj dela. Pri tem ne govorimo o nujnih posegih, ampak o rutinskih praksah, ki se v določenih porodnišnicah kljub njihovi nepotrebnosti ali celo škodljivosti izvajajo že desetletja.
V porodnišnici smo ženske prepuščene zdravstvenemu osebju in krasno je, če mu lahko zaupamo. Nismo strokovnjakinje in težko ocenjujemo, kdaj je stanje resno in potrebuje intervencijo. A tudi v tem primeru si zaslužimo spoštljiv odnos, brez zavijanja z očmi, in informirano izbiro, s predstavitvijo možnosti, tveganja in koristi. Zaslužimo si besedo pri tako banalnih odločitvah, kot je, ali želimo ležati ali se gibati, odločitve glede klistiranja, umetnih popadkov in položaja za iztis. Ne le na papirju, ampak ZARES. Gre za najosnovnejše pravice vsake porodnice.
Porodnica in porodno osebje bi morali biti tandem
Porod je dogodek, pri katerem smo ženske izredno občutljive, pod vplivom hormonov, ranljive in, ja, včasih tudi »težke«. Zavedamo se, da se poroda ne da do potankosti načrtovati, želimo pa si, da bi z osebjem lahko sodelovale kot enakovredni partnerji.
Med porodom ni prostora za rutino, ampak se je treba prilagajati okoliščinam, ženski in njenemu telesu, otroku. Nekatere ženske si želijo čimbolj naravnega poroda brez posegov, druge epiduralno analgezijo, nekaterim je ležanje neznosno, tretje si želijo podporo dule, četrte so hvaležne za uspešen urgentni carski rez, pete za porod v vodi. Čudovito je, da smo si različne!
Vse pa si želimo občutka, da nas osebje podpira v prizadevanju za čim lepšo porodno izkušnjo. Ne le za takšno, kjer je z otrokom vse v redu (kar je gotovo končni cilj), ampak tudi takšno, ob kateri se počutimo spoštovane in opolnomočene. Ženske nismo stroji za rojevanje, ampak živa bitja. Zato si želim, da bi »kompliciranje« postalo običajen del porodnega procesa. Ker sta vsak porod in vsaka ženska unikatna.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Ja, točno tako je.
Tista, ki je prebrala eno ali dve knjigi, šla na tečaj več in posvetovala z dulo ali še kom in misli, da je požrla vso pamet tega sveta in naredila načrt poroda, naj zraven naredi še načrt, kako v primeru zapletov. Aaaa to bo pa že zdravnik reševal… saj za to je, ko pa da navodila, je pa najbolj grozna oseba na temu svetu. In če te zjaga v posteljo, da te priklopi na ctg, ki meri dojenčkov pulz, to ni naredu, ker se mu je tako fajn kregat s tabo, ampak ker ima na voljo tehnologijo, ki mu lahko pomaga, da se bo pravilno odloču glede poteka poroda. Punce, zavedajte se, da je nosečnost in porod nekaj najbolj nepredvidljivega in ko gre narobe, gre lahko fejst narobe. Če te frizer zafura, lasje zrastejo nazaj, po porodu pa lahko ostanejo posledice vse življenje.
Z mano je osebje normalno komuniciralo, sami so me vprašali, a rabim na WC, naštimali so mi radio… ne rečem, da je povsod vse idealno, ampak če ti pokažeš voljo, da sodeluješ, ti bodo pomagali.
Avtorica, ne da kompliciraš, hočeš bit pametna, tam kjer nisi. Če bi se rada pripravila na porod, pripravi se psihološko in ti bodo hormoni bistveno manj nagajali ostalo pa pusti osebju, zato so tam.
No, zgleda da si tudi požrla vso pamet tega sveta????
Ali lahko dopustite da se ženska pripravi na porod, če si ti želi? Jaz dopuščam da se ženska “prepusti zdravnikom”. Če pa jaz želim vplivati kolikor je v moji moči da pripomorem k lepi porodni izkušnji, pa je to moja stvar.
Za mano je porod ko sem se “prepustila zdravnikom” in trije porodi, ko sva se na njih psihično in fizično oba z možem pripravila. Le en od teh je bil naraven porod. Pri drugih dveh sem morala sprejeti umetno sprožitev, umetne popadke, še kaj.. ampak sem vedela zakaj. In sem lepo sprejela. Po četrtem porodu sem neustavljivo krvavela. Bi brez ustrezne terapije sigurno izkrvavela. Hvala Bogu za porodničarje in babice.
Sicer tudi prvi porod ni bil travmatičen. Ni bil pa daleč od tega. Inkontinenco imam od takrat zaradi pritiska na trebuh ker sem sredi porda obupala in nisem imela nobene spodbude od nikogar kako naj bolje predihavam. Pri ostalih je mož vedel kje je njegovo mesto. Zaradi priprave. Bolečine mi je tako uspešno blažil da nisem potrebovala protibolečinskih. Ker je vedel kako in kaj. Pri četrti je babica rekla po porodu: midve sva se kar umaknili ker bi samo motili tako lepo sta bila usklajena. Zakaj? Ker naju je babica pripravila na to. Mož je bil ponosen nase in name da sva skupaj to zmogla.
Sama sem mislila pri prvem da sem požrla vso pamet in da vem kako se rojeva. Po tem porodu sem bila pa lahko ponižna in šla na pripravo k duli. Pa še to ne takoj. Sem si tajila da je bilo prav da sem šla nepripravljena roditi da tako pač je.
Dopuščam pa, da je nekaterim to res vredu. Ampak meni ni. Porod je tako velika, tako lepa in pomembna stvar da se jo splača lepo doživeti.
Lep zapis avtorice.. in čudna kritika..
Verjetno babice komaj čakajo, da pridejo rodit porodnice s porodnim načrtom. Ne predstavljam si, kaj ta porodni načrt vsebuje, kako je dolg in koliko alinej oz. točk ima! Še posebej babice, ki delajo dve izmeni in imajo za seboj na tisoče porodov! Porod je kljub vsemu nepredvidljiv in nikoli ne moreš natančno predvideti, kako se bo odvijal.
Kar pa ne pomeni, da bi morala biti porodnica tiho in vse ubogati! Porodnica mora biti deležna strokovne oskrbe, pa tudi človeške prijaznosti in topline. Končno na svet rojeva človeka! Porodnica ima pravico, da sodeluje z babico in ji pove o svojih predlogih in občutkih. Zato se mi zdi, da porodni načrt resnično ni potreben. Sproti se vidi, kako se porod odvija.
Zdaj so drugačni časi in ni tako kot nekoč, ko smo morale biti tiho in ubogati, ko ni bilo ob nas ne partnerjev, ne možev, ne doul. Prepuščene smo bile babici in njeni (ne) prijaznosti.
Ne, po mojem mnenju večina babic ne mara porodnih načrtov, kar pa je velika napaka v samem porodničarstvu pri nas, od faksa naprej.
Porodni načrt je spisek, v katerem porodnica izrazi svoje želje glede poroda, npr. da se želi med popadki gibati, normalno jesti in piti, da ne želi prepogostih vaginalnih pregledov, snemanja ctg med potiskanjem, iv kanala, v primeru urgentnega carskega reza lokalno in ne splošno anestezijo, itd. Ker vsega tega velikokrat ni možno izraziti ob sprejemu v porodnišnico, ko je porod na vrhuncu, se napiše porodni načrt.
In to so pravice porodnic, ki pa žal velikokrat niso slišane in uslišane, saj sam porod, potek poroda še kako zelo vpliva na dojenčka, mamo, odnose, poporodno obdobje in življenje naprej.
Porod je svet in bi ga morali tako tudi obravnavati. Kar pa je žal pri nas še zelo daleč od tega…
Zato pa se vedno več žensk odloča za porod doma.