Foto: Leon JagodicKot najstnica sem zelo rada brala t. i. najstniške romane. Verjetno sem ravno zato danes tako alergična nanje. Najstniške knjige za dekleta večinoma govorijo o zaljubljenosti. Morda tudi o težavah s starši, osamljenosti, vklapljanju v družbo, iskanju svoje poti … Predvsem pa o zaljubljenosti. Kar je logično. Razmišljanje o prvem poljubu in metuljčkih v trebuhu je (vsaj pri dekletih) pač del odraščanja.
Težava je, da večina »najstniških romanov« zaljubljenost in parčkanje prikazuje povsem sprevrženo. Pri tem nimam v mislih romanov, ki propagirajo zgodnjo spolnost ali LGBTQ. Ponavadi gre za čisto običajno najstniško ljubezensko zgodbo, ki se zaključi s tako težko pričakovanim poljubom. Ta poljub, zaljubljenost in prvi fant namreč zaznamujejo generacije deklet. Tudi mene so. In z današnjimi najstnicami ni nič drugače.
Zaljubljena najstnica, fantje, poljubi, vse skupaj vpeto v katoliško sceno …
Zakaj bi bila težava v prvem poljubu?
Naj smo stare trinajst ali petdeset let, je normalno, da si ženske želimo biti ljubljene, občudovane, zaželene. To je del naše identitete. Težava je, ko to postane obsesija in središče sveta. Dokler nimaš fanta, dokler te nekdo ne poljubi, dokler si te nekdo ne želi, ti nekaj manjka. In ko se ti po seriji zapletov in nesporazumov izbranec končno zazre v oči in te stisne v svoj mišičasti objem, svet postane popoln. Zvezdice, vilinski prah, filmska glasba. In živela sta srečno do konca svojih dni.
Kar je seveda navadna bedarija. Še če govorimo o dvajsetletnem resnem in čustveno vsaj približno zrelem paru, kaj šele, če govorimo o dvanajst- ali petnajstletnikih. Najstnice sanjajo o svojem »ever after«, nihče pa jim ne pove, da 99 % najstniških zvez ne preživi niti nekaj mesecev. Svet pač ni pocukrana slika, ki so nam jo prodali.
Se da o najstniški zaljubljenosti pisati zabavno, iskreno … in realno?
Zaradi vsega naštetega imam najstniške romane na piki. Ko vidim, kako jih bere moja najstnica, vsakič zavijem z očmi in ne pozabim pripomniti, naj jih ne jemlje resno. Ona z očmi seveda zavije nazaj, ker ji spet težim.
Ampak … Pred kratkim sem dobila v roke tretji roman Lucije Čakš, prijateljice, novinarke in pisateljice. Imela sem velika pričakovanja, saj smo njene Svizce z otroki kar požrli. Ampak tokrat … Najstniški roman? Zaljubljena najstnica, fantje, poljubi, vse skupaj vpeto v katoliško sceno … Lahko vse skupaj funkcionira? Zdelo se mi je, da gre za trd oreh.
Vendar Lucija ni razočarala. Končno najstniška knjiga, ki jo bom lahko podarila najstnici, me je prešinilo. Nad čimer sem navdušena! Ker vem, da so najstniške teme, ki se jih Lucija loteva, še kako pomembne. Vendar Lucijin roman najstniškega hrepenenja ne zlorablja, ampak ga preizprašuje v izvirni, zabavni, spoštljivi in realni zgodbi. Kdaj ste že brali podoben najstniški roman, no?!
Ja, svet je drugačen od sanj. Ampak zato nič manj čudovit, če le pustimo, da nas Bog preseneti.
Svet, drugačen od sanj. A prav zato čudovit!
Že naslov romana, ki je pravkar izšel pri Založbi Iskreni, je poveden: Svet, drugačen od sanj. Eva, maturantka na gimnaziji Želimlje, je prepričana, da ve, kam gre. Poročila se bo s svojim krasnih fantom Erazmom, izbran ima faks, poklic in imena svojih bodočih otrok. Dokler se ji sanje pred nosom ne začnejo rušiti … In se nazaj začnejo sestavljati precej po svoje. Na sceni se pojavi nov fant, Adrijan. Hodi na Škofijsko gimnazijo, je simpatičen, zgovoren in čuteč Primorec, pa še glasbenik. Ampak gotovo ima tudi on kakšno hibo?
Zgodba kljub resnim tematikam, kot so razločevanje osebne poklicanosti, zlomljeno srce in stres ob maturi in vpisu na fakulteto, ostaja humorna, iskriva, na trenutke spogledljiva, predvsem pa neskončno živa. In – kar je za naš prostor poseben dogodek! – globoko prepojena s katoliško sceno, v kateri se bo našel vsak aktiven katoliški najstnik. Stična mladih, oratorij, duhovne vaje, koncerti na Rakovniku, večerne mladinske maše, pogovori z duhovnim spremljevalcem … Naši najstniki so končno dobili knjigo, ki opisuje njih in njihov način življenja.
Draga Lucija, iskreno sem vesela tvoje knjige. Vesela sem, da sem se preko nje lahko potopila v svojo mladost in ne ravno enostavno iskanje poti v odraslost. Vesela sem, da bom lahko Svet, drugačen od sanj, dala v roke svojima hčerkama in vedela, da knjige ne bosta mogli odložiti. (Pa čeprav jo je izbrala mama, haha.) In vesela sem za vse uvide, ki jih bo branje prineslo najstnikom, njihovim staršem, spremljevalcem, učiteljem. Ja, svet je drugačen od sanj. Ampak zato nič manj čudovit, če le pustimo, da nas Bog preseneti.
