Ob resničnem postu – takšnem, ob katerem smo lačni – se trese pekel

Foto: Canva

V postnem času se marsikateri katoličan sprašuje, kaj sploh je post. Kako se postiti? In od česa? Zakaj je post sploh potreben? Na ta in številna druga postna vprašanja v dveh delih odličnega podkasta Sinovi Siona odgovarja Primož Lisjak, mož, oče šestih otrok, član Skupnosti Emanuel, pričevalec in voditelj uspešne najstniške skupine.

Kaj nam katoličanom zapoveduje postna postava?

Katoličani med 18. in 60. letom imamo dva postna dneva (pepelnična sreda in veliki petek, ko se samo enkrat do sitega najemo), ob petkih pa se moramo vsi, ki smo starejši od 14 let, vzdržati mesnih jedi (izven postnega časa lahko ta zdržek nadomestimo z dobrim delom). »Ta prag je postavljen zelo nizko,« pravi Primož Lisjak. »Podobno je s spovedjo in prejemom sv. evharistije, ki naj bi ju bili deležni vsaj enkrat letno. Ampak če želimo biti blizu Bogu, vemo, da je to premalo. Enako je s postom.« Kako torej post začeti jemati bolj resno, predvsem pa tako, da bomo imeli od njega otipljive duhovne koristi?

V nadaljevanju sledi nekaj najbolj zanimivih misli iz podkasta. Za celovito razumevanje posta vas vabimo, da poslušate oba podkasta, kjer so misli natančnejše razložene in podkrepljene s primeri.

Post pomeni, da ne jemo

Primož Lisjak poudarja, da je definicija posta »delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem obdobju«. Post torej pomeni, da ne jemo. »Nič ni narobe, če se odpovemo družabnim omrežjem, dnevnim novicam, alkoholu ali drugim razvadam. To je celo zaželeno, saj gre za nujno potrebno askezo,« pravi Lisjak. »Vendar to ni post. Post pomeni, da ne jemo. Tudi če se odpovemo npr. sladkarijam, to ni post, ampak zdržek.«

Kaj je glavna ovira, da se katoličani tako malo postimo? Primož Lisjak pravi, da smo do sebe zelo sočutni in postavljamo svojo šibkost kot pravilo. Post ni prijeten, naše telo se mu upira, zato se mu izogibamo. »Preplavljeni smo z užitki, zato smo postali pomehkuženi,« pravi Lisjak. Upira pa se mu tudi razum. Zakaj bi se sploh postili? Post zaradi zdravja ali izgube teže, to še razumemo. Ampak da bi se postili zaradi in za Boga? V čem je smisel?

Post pomeni, da ne jemo. Tudi če se odpovemo npr. sladkarijam, to ni post, ampak zdržek.«

Celotna zgodovina Cerkve je prežeta s postom

Jezus se je pred začetkom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi. Ko so farizeji učencem očitali, da se ne postijo, jim je Jezus odgovoril: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili.« To velja za nas, mi smo učenci, ki čakajo drugi Jezusov prihod in se medtem postijo. Ko Jezus naroča, kako naj se postimo, pravi: »Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz.« (Mt 6,17) Jezus ne pravi »če se postiš«, ampak »ko se postiš«. Post ni opcija, ampak nujnost.

S postom in molitvijo bomo okrepili svojo vero ter se ubranili pred skušnjavami. Pred pravim postom se trese pekel. »In kaj delamo mi? Ob petkih ne jemo mesa. Naš post so vegi pica, pohan sir, pomfri, tortica,« pravi Lisjak. »Je takšen post lahko post, pred katerim se trese pekel? Če želimo napredovati v svetosti, ne moremo napredovati samo na enem področju, ampak povsod, v molitvi, krepostih, odpovedi grehu, postu.« Z besedami sv. Petra Krizologa, post je duša molitve.

Kaj pa zgled svetnikov? »Vsi veliki svetniki so bili asketi in so se zelo postili,« pravi Primož Lisjak. »Prav zaradi posta so lahko izprosili od Boga toliko milosti.« V prvih stoletjih po Kristusu je bilo v navadi, da so se kristjani enkrat ali dvakrat tedensko postili do večera (torej cel dan niso jedli, zvečer pa so imeli večerjo). Poznali so tudi »delni post«, torej so prvi obrok pojedli ob 15h oz. kasneje, ko so se udeležili skupnega obroka. Na tak način so se držali Jezusovega naročila, naj se postijo na skrivnem. Med postom so se držali tudi določenih zdržkov (npr. od mesa). Strogega posta so se dolga stoletja držale tudi redovne skupnosti. »Boj proti požrešnosti je prvi korak v duhovnem boju in menihi so to vzeli zelo resno,« pravi Primož Lisjak.

Post je namenjen približevanju Bogu

Tekom stoletij je navdušenje nad postom pojenjalo in ljudje so si ga želeli olajšati. Od nekdanjih 180 postnih dni na leto imamo danes samo še dva. V nasprotju s katoličani se mnogo bolj strogo postijo pravoslavni kristjani, ki imajo pred božičem in veliko nočjo 40-dnevni post na vodi (brez jedi živalskega izvora in brez maščobe), ob nedeljah pa post na olju (ko lahko jedem brez živalskega izvora dodajo malo olja).

S postom in molitvijo bomo okrepili svojo vero ter se ubranili pred skušnjavami. Pred pravim postom se trese pekel.

Post je namenjen pripravi duše, da se bo srečala z Gospodom. Namenjen je zadoščevanju za grehe in ponižnosti duše. Post je orožje proti demonom, poleg tega pa gre tudi za trening volje, ki vzbuja velikodušnost, premaguje jezo in nečistost, kroti strasti, dela čudeže pri spreobračanju duš ter očisti telo in duha. »Post vzpostavlja ravnovesje v duhovnem življenju. Naša duša postane neobremenjena in razpoložljiva za molitev,« pravi Lisjak. »Če se postimo za druge, začutimo do njih ljubezen. Poleg tega vidimo, da zmoremo več, kot smo mislili.«

Kdor se zna odpovedati hrani, se lahko odpove tudi drugim stvarem, ki mu rušijo notranji mir. »Post je svoboda,« poudarja Lisjak. Več o koristih, ki jih ima post za duhovno in telesno zdravje, pa tudi o pomislekih in strahovih, ki se nam ob tem zastavljajo, lahko izveste v prvem delu podkasta »Vzljubiti post«.

Pri postu je treba uporabljati zdravo pamet in poslušati telo

Na kaj je treba biti pri postu pozoren? Najprej na to, da je post namenjen zdravim ljudem, še posebej pa ni primeren za ljudi s prehranskimi motnjami. Poslušanje telesa in svojih zmožnosti je ključno tudi za vse ostale. Če si naložimo preveč, hitro obupamo. Zavedati se je treba tudi tega, da so vsi postni sklepi, ki si jih zadamo, opcijski. Torej ne gre za obvezo, ampak za svobodno odločitev. »Koliko se postiti? Toliko, da boli,« pravi Lisjak. »To moramo prilagoditi svojim zmožnostim, karakterju, življenjskemu obdobju.« Ko nam post preide v navado, postane lažji, dodaja.

Pri postu se je treba varovati tako napuha in primerjanja (kaj vse nam je uspelo), kot tudi depresije, kadar pademo. »Ko začnemo s postom, se moramo pripraviti na duhovni boj,« pravi Lisjak. Hudič se bori proti postu, proti našemu napredovanju v svetosti in proti vsem dušam, ki jih bomo rešili. Preplavijo nas utrujenost, obup, strah. Kako se proti temu boriti? »Najprej gremo k sv. spovedi. Nato okrepimo molitev in prejemanje zakramentov. Poglobimo tudi odnos z Marijo, svetniki in angeli varuhi,« svetuje Lisjak. Pomembno je tudi sprejemanje lastne šibkosti in zavedanje, da še nismo svetniki.

V drugem delu podkasta Sinovi Siona (»Post – konkretni predlogi«) Primož Lisjak naniza ideje, kako se lotiti posta. Tako posta od hrane kot drugih odpovedi (od družabnih omrežij, računalniških igric, nakupovanja, alkohola in drugih navad, ki nam jemljejo svobodo). Priporočamo ogled!

V postnem času nas Bog kliče k spreobrnjenju. Smo pripravljeno stopiti na to pot?