Vir: ShutterstockMnogi starši hiperaktivnega otroka pogosto slišijo mnenje, da je njihov otrok pač bolj živahne narave. A živahnost teh otrok sploh ni problem, problematični sta impulzivnost, torej nesposobnost obvladovanja čustev, in nepozornost.
Za obe sposobnosti je odgovorna prefrontalna skorja v možganih, ki pa je pri otrocih z ADHD motnjo premalo razvita.
Kako otroku pomagati, da bo bolj pozoren?
Po besedah kanadskega razvojnega psihologa dr. Gordona Neufelda je trening pozornosti in samoobvladovanja podoben treningu mišic. Bolj kot vadimo, bolj smo ju vešči. Temu treningu pravimo čuječnost.
Kaj je čuječnost?
Kadar vadimo čuječnost, smo pozorni na svoje misli, svoja čustva in telesna občutja. Pozorni smo na vse, kar se dogaja v nas, ne da bi to sodili.
Gre torej za opazovanje lastnega notranjega sveta v duhu odprtosti in sprejemanja. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da z vadbo čuječnosti postajamo čedalje bolj zavestni v trenutku, tukaj in sedaj.
Vadba čuječnosti ima dvojen učinek. Kot že rečeno, z njo ozaveščamo naše misli in čustva in se hkrati učimo biti pozorni. To dvoje hiperaktivnemu otroku prinaša večjo pozornost in večjo sposobnost obvladovanja čustev, kar so potrdile tudi znanstvene raziskave.
Kako vadimo čuječnost?
Vadba čuječnosti je zelo preprosta. Usedemo se tako, da nam bo čim bolj udobno in poskrbimo, da nas ne bo nihče motil vsaj 5 minut. Nato svojo pozornost usmerimo v dihanje; občutimo svoj vdih in svoj izdih, čutimo, kako se ob vdihu naš spodnji del trebuha izboči in ob izdihu spet sprosti.
Namesto dihanja si lahko za predmet svoje pozornosti izberemo tudi občutenje telesa. Če naša pozornost odtava h kakšni misli, jo enostavno pustimo in se vrnemo k dihanju oziroma čutenju telesa. S tem se učimo pozornosti in koncentracije na eno stvar.
Ko smo teh dveh sposobnosti dodobra vešči, nastopi druga faza vadbe čuječnosti, namreč opazovanje misli in čustev, ki se dogajajo v nas.
Takrat smo sposobni obdržati razdaljo med nami in našimi čustvi in mislimi in to nam omogoči, da čustva obvladujemo in ne delujemo impulzivno, temveč premišljeno in umirjeno. Takšno delovanje pa je nujno tako za zdrave medosebne odnose, kot tudi za kvalitetno družbeno življenje nasploh.
Vadba čuječnosti s hiperaktivnih otrokom, ki so lahko tudi zabavne
Pogosto je za hiperaktivne otroke vadba čuječnosti prevelik izziv. Tudi moji hčerki se zdi neskončno dolgočasna. Zato sva se vadbe čuječnost lotili nekoliko drugače.
Z vami bom podelila nekaj vaj, ki jih skupaj s hčerko dnevno izvajava. Zapisane so v vrstnem redu postopnega stopnjevanja zahtevnosti pozornosti in koncentracije.
1. Zavrtiva hčerki priljubljeno živahno glasbo in ona pleše dokler jaz ne zaploskam 2x. Če pa zaploskam 1x ali 3x, se hčerka ne ustavi, temveč pleše naprej. S plesom lahko nadaljuje šele takrat, ko znova zaploskam 2x. Če zaploskam 1x ali 3x mora mirovati, dokler ne zaploskam 2x. Tako hčerka vadi pozornost, čeprav je v gibanju.
2. Kadar zapojem nizek A, mora hčerka hoditi zelo počasi. Kadar zapojem srednje nizki/visoki A, hčerka pospeši svoj tempo hoje v normalnega, kadar pa zapojem visoki A, mora teči. Tudi tu hčeraka vadi biti pozorna v gibanju.
3. Hodiva tako, da korake uskladiva s ploskanjem in štetjem na glas. Ponovno vadi pozornost v gibanju in delovanju.
4. Hojo uskladiva z dihanjem. Z vdihom narediva prvi korak in z izdihom drugega itn. Hčerka vadi pozornost v gibanju s pridihom koncentracije.
5. Uležem se na tla in hčerka položi svojo dlan na moj trebuh. Vsaka zase, potiho štejeva moje vdihe in izdihe. Ko se ustavim, preveriva, če se najini števili vdihov in izdihov ujemata. Tako hčerka vadi pozornost, ki pa se preliva v koncentracijo.
6. Usedeva se na tla, nasproti druga drugi in položiva dlani, sklenjeni v obliki »posteljice« v naročje. V »posteljico« vsake od naju položiva majhnega spečega dojenčka (ki sva ju izdelali sami). Sedaj počasi začneva dvigovati spečega dojenčka vse do višine srca, nato gibanje dlani usmeriva ena proti drugi. Nekje na sredi poti se najini posteljici srečata. Zamenjava dojenčka (ki se ne smeta zbuditi!) in nadaljujeva z gibanjem po isti poti nazaj; torej najprej do srca in nato počasi navzdol, v naročje. Vadiva pozornost in koncentracijo hkrati.
7. Vzameva otroške barvne kocke ali posodice, ki se zložijo ena v drugo. Iz njih narediva stolp. Največja je spodaj, najmanjša pa na vrhu. Iz sedečega položaja se počasi vzdigneva, z rokami vzdigneva tudi najin stolp. Ta se ob vzdigu ne sme podreti. Nato s stolpom v roki po sobi prehodiva en krog (ali več). Stolp se ne sme podreti. Tako vadiva sposobnost koncentracije v gibanju.
Priložnost za vašo ustvarjalnost
Opisala sem samo nekaj primerov vaj, s pomočjo katerih lahko otrok vadi pozornost in sposobnost koncentracije. Podobnih vaj je še ogromno. Če ste bolj ustvarjalne narave, si jih lahko izmislite tudi sami.
Ko bo otrok dodobra razvil pozornost, potem bo sposoben tudi obvladovati svoja čustva in občutke, česar se otroci z AD(H)D motnjo za zdravo funkcioniranje v odnosih in družbi nasploh morajo naučiti.
Foto: brisbanekids.com.au, Gita Mateja de Laat
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
