Kako lahko čuječnost pomaga pri premagovanju stisk v času epidemije

Epidemija (lahko) zaradi svoje nepredvidljivosti in nestabilnosti prinaša strah, notranji nemir in občutek tesnobe. Nehote in nevede zaradi močne stiske, te občutke prenašamo na bližnje, se zapremo vase ali jih globoko potlačimo. V vsakem primeru lahko naredimo veliko škodo tako sebi, kot tudi svojim odnosom.

Nemirno in tesnobno počutje je naraven odziv našega telesa na stresno situacijo. Preko takšnih občutkov nam naše telo sporoča, da doživlja preveliko količino stresa. Zgodi se lahko, da ne ločimo več med lastnim doživljanjem in tem, kdo smo. Stopnjuje se občutek nemoči, ki pa ga je mogoče obvladovati. Eden izmed učinkovitih pristopov za obvladovanje tovrstnih občutij je praksa čuječnosti.

Praksa čuječnosti

Praksa čuječnosti je proces, ki nam ponudi priložnost za globlji vpogled in varno raziskovanje vzrokov stresa in skrbi ter nam pomaga pri razumevanju osnovnih vzrokov strahu in nestabilnosti. Opominja nas na potrebo po notranjem miru, ki ga ob obilici naporov in vsakodnevni naglici zagotovo potrebujemo, morebiti celo bolj kot kdajkoli prej.

Čuječnost nam omogoča, da ustvarimo dodaten prostor med sabo in svojim doživljanjem. Prostor, v katerem se učimo zaupanja vase in ostajanja z nelagodnimi občutki, brez, da bi jim poskušali pobegniti. S prakso čuječnosti si lahko v trenutnih okoliščinah pomagamo, saj preko nje učimo usmerjati pozornost na željeno čustvo, dogodek, osebo, hkrati pa nam vrne občutek nadzora nad situacijo, saj nas uči, da se lahko prosto odločamo, koliko časa se bomo zadržali pri določenem čustvu, kako si ga bomo razložili in kakšen pomen mu bomo pripisali. Preko čuječnosti se učimo lastna občutja prepoznati, jih ubesediti in sprejeti.

Obvladovanje težkih čutenj s prakso čuječnosti

Praksa čuječnosti je proces, ki nam ponudi priložnost za globlji vpogled in varno raziskovanje vzrokov stresa in skrbi ter nam pomaga pri razumevanju osnovnih vzrokov strahu in nestabilnosti.

Ko pri sebi opazimo težka čutenja, kot so jeza, strah, osamljenost, žalost, tesnoba, se nam hitro poraja močna želja, da bi se jim izognili. S tem ustvarimo ravno nasprotni učinek, saj se ta čutenja le močneje kopičijo in bolj intenzivno prihajajo na plan.

Zato je zelo pomembno, da se osredotočimo na svoja čustva z občutkom sprejemanja. Čuječnost je način, kateri lahko pomaga pri krmarjenju skozi razburkano in nepredvidljivo morje na videz neobvladljivih čutenj, saj nam pomaga pri razvijanju sočutja do sebe ter nam omogoča, da prepoznamo negativne miselne vzorce in čustva, še preden nas ti prevzamejo. Prakso čuječnosti lahko pričnemo s preprostim pregledom dogodka, ki je v nas povzročil razburjenost. V nadaljevanju je vodena vaja, ki vas lahko pri tem usmerja.

Vaja čuječnosti

Tekom dneva bodite pozorni na svoje počutje. Osredotočite se na dogodek (npr. pomoč otroku pri opravljanju šolskih obveznosti, pogovor z možem, idr.), ki je v vas vzbudil neprijetna čustva. S pomočjo spodnjih vprašanj usmerite svojo pozornost na podrobnosti te izkušnje:

  • Za kakšno izkušnjo, dogodek je šlo?
  • Kakšni so bili moji telesni občutki med to izkušnjo?
  • Kakšna razpoloženja in čustva so jo spremljala?
  • Kakšne misli so se pojavile ob tem dogodku?
  • Kakšne misli se vam porajajo zdaj, ko o tem premišljujete?

Čuječnost je tudi za otroke

Otroci so razvijajoča se bitja, ki niso opremljena s sposobnostjo razumevanja in obvladovanja različnih čustev in stresnih okoliščin. Tako kot mi odrasli, tudi oni (morda celo v večji meri) občutijo nemoč in nemir.

Praksa čuječnosti je lahko ravno zaradi svoje narave zato otrokom v veliko pomoč pri spoprijemanju s skrbmi. V vadbo čuječnosti jih lahko vpeljete s preprosto vajo »Milni mehurčki« (v nadaljevanju). K vaji skušajte pristopiti na igriv in potrpežljiv način. Ne obremenjujte se, če vaja ne poteka »po načrtu«, saj je za otroka pomembno, da vajo prvo spozna in jo sprejme za svojo, za kar pa potrebuje čas.

Vaja čuječnosti za otroke:

Globoko vdihni skozi nos in dih na kratko zadrži.
Nato počasi izdihni skozi usta in si predstavljaj, da si pihnil/-a milni mehurček.
Če imaš težavo, ki te muči, si predstavljaj, da jo skrito v milnem mehurčku, odpihneš daleč stran.
Opazuj, kako v nekem trenutku mehurček poči, težava pa se razblini.
Večkrat ponovi vajo in uživaj v pogledu na milne mehurčke.

Opomba: Vaje ne predstavljajo nadomestka za strokovno pomoč in niso nujno dobro sprejete s strani vsakega otroka, zato v primeru, da otrok vaj ne želi izvajati, ga v to ne silimo.

Vaja je povzeta po: Čuječnost, kratke vaje za otroke. 2020. Kranj: Center za krepitev zdravja; Zdravstveni dom Kranj


Preberi več: