Foto: ShutterstockO pozitivnih učinkih čuječnosti na psihično in fizično zdravje, medosebne odnose in zadovoljstvo z življenjem v zadnjih letih razpravljajo mnogi, tako strokovnjaki kot laiki. Zanimivo pa je, da kljub svojim pozitivnim učinkom čuječnost z veliko muko prodira v življenja posameznikov.
Zakaj se je v praksi tako težko lotiti čuječnosti?
Praksa čuječnosti je kot vožnja s kolesom. Ni nujno vedno uspešna, prinaša pa veliko veselja in miru ob uspehu.Med drugim zato, ker vlada zmotno prepričanje, da si moramo za čuječnost vzeti čas. Torej gledamo nanjo kot na aktivnost, za katero se moramo posebej pripraviti, sesti na stol ali tla in pričeti z “delom”. Ravno frustracije ob predstavi, kako bi morala čuječnost izgledati, kaj moramo in česa ne smemo početi, so bistveni dejavniki, zakaj se čuječnosti ne lotimo ali se je lotimo z veliko muko.
Najprepoznavnejši strokovnjak iz področja čuječnosti, Jon Kabat-Zinn, čuječnost definira kot »usmerjanje pozornosti na poseben način: z namenom, v sedanjem trenutku, neobsojajoče«. Kako se je torej uspešno lotiti?
Primeren je vsak trenutek in prostor
Za prakso čuječnosti ne potrebujemo posebnega prostora, niti pripomočka (npr. stola ali odeje), prav tako nam ni potrebno čakati na primeren trenutek. Čuječnost je zdaj in tukaj. Čuječi smo lahko na primer ko:
- zjutraj vstanemo in si ščetkamo zobe. Takrat smo lahko pozorni na občutek na dlesnih, medtem ko se jih ščetine zobne ščetke dotikajo. Je ta občutek za nas prijeten ali neprijeten?
- se vozimo v službo. Kako se takrat počutimo? Nas morda moti pogovarjanje ljudi v avtobusu? Nas skrbi ali bomo prispeli pravočasno? Smo pomirjeni ali nemirni?
- se srečamo s prijateljem. Kako doživljamo to srečanje? Je to srečanje za nas prijetno ali neprijetno? Imamo občutek, da nas ta oseba razume, ko se z njo pogovarjamo? Postanemo ob tej osebi nemirni? Kakšni odidemo iz srečanja s to osebo?
Osredotočeni na svoje doživljenje
Čuječnost je lahko praksa, ki traja le nekaj trenutkov v dnevu, a ima svoj namen. Najdimo majhen trenutek v dnevu, na katerega čutimo, da se lahko osredotočimo. Lahko je to le trenutek ob obuvanju nogavic. V danem trenutku se osredotočajmo na svoje občutke in čustva, na svoje doživljanje. Le-te pa opazujmo neobsojajoče. Pustimo, da pridejo na plano. Karkoli doživljamo in na kakršen koli način, je to v redu. To lahko sprejmemo.
Praksa čuječnosti je kot vožnja s kolesom. Ni nujno vedno uspešna, prinaša pa veliko veselja in miru ob uspehu.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
