Kaj je čuječnost in kako vpliva na naše možgane?

Thumbnail

Čuječnost je v zadnjem času pri vzgoji otrok čedalje bolj uporabljan pojem in koncept, še posebej v zvezi s hiperaktivnimi otroki.

Čuječnost – osredotočeno opazovanje brez vrednotenja

Bistvo čuječnosti (ang. mindfullness) je osredotočenost na opazovanje tega, kar se dogaja znotraj nas (čustva, misli, telesni občutki) in zunaj nas (neposredna okolica) v sedanjem trenutku.

Pri čuječnosti se opazovanje / zaznavanje dogaja brez vrednotenja in sodb, ali je to, kar doživljamo, zaznavamo, dobro ali slabo.

Izvir v budizmu, popularna sekularna različica

Čuječnost ima izvor v budistični tradiciji, kjer ima svoje mesto v duhovnem razvoju osebe. Na zahodu pa je v zadnjih desetletjih popularna sekularna različica čuječnosti.

Njen začetnik je ameriški strokovnjak Jon Kabat-Zinn, ki je razvijal čuječnost kot model za soočanje s stresom in različnimi zdravstvenimi težavami.

Elementi čuječnosti in praktičnih oblik meditacije se umeščajo tudi v duhovne prakse drugih religij, seveda z določenimi posebnostmi.

Znotraj prakse krščanske duhovnosti ima recimo zaznavanje dogajanj v sebi pomembno mesto, a se ne ustavi pri nepresojajočem sprejemanju, ampak vodi k presojanju duhovnih vzgibov (vzgibov srca) in razločevanju.

Čuječnost spremeni človekove možgane

Če je bilo stoletja znano, da različne duhovne prakse čuječnosti, meditacije, osredotočenosti, tišine … pozitivno vplivajo na duhovno in osebno rast posameznika, pa je sodobna znanost prinesla konkretne dokaze o pozitivnih spremembah, ki jih te dejavnosti pustijo v človeških možganih.

Zato mnogi strokovnjaki s področij vzgoje, terapije, nevroznanosti čujenosti posvečajo čedalje več pozornosti. Med njimi je denimo tudi nevrofiziolog in psihiater dr. Daniel P. Siegel. V slovenščini je dostopna njegova knjiga Celostni razvoj otroških možganov (The Whole-Brain Child, soavtorica Tina P. Bryson). Dr. Siegel je tudi avtor obsežnejše knjige o čuječnosti The Mindful Brain.

Čuječnost izboljša učenje, pomnjenje, obvladovanje čustev in poveča fleksibilnost mišljenja

Trening čuječnosti ima za posledico strukturne spremembe v različnih delih možganov, recimo:

  • Anteriorni cingulatni korteks. To je struktura, ki je povezana med drugim s sposobnostjo, da nadzorujemo usmerjanje svoje pozornosti v primeru nasprotujočih si misli ali zunanjih situacij in tako povečamo miselno fleksibilnost.
  • Prefrontalna skorja. Ta je odgovorna predvsem za funkcije, kot so načrtovanje, reševanje problemov in regulacija čustev.
  • Hipokampus. Je del možganov, ki je zadolžen za učenje in spomin in je izredno občutljiv na stres in motnje, ki jih ta povzroča (denimo depresija).

Ob redni vadbi se torej izboljšajo funkcije možganskih delov, ki so odgovorni za učenje in spomin, obvladovanje čustev, občutek jaza in sposobnost dojemanja stvari iz različnih zornih kotov.

Zmanjšana amigdala, sedež strahu

Poleg tega so raziskave odkrile, da čuječnost zmanjšuje obseg amigdale. Amigdala je sedež naših občutkov strahu in tesnobe, center v katerem nastaja impulz »bori se ali zbeži« (angl. »fight or flight«).

Anksioznost ali stanje živčne napetosti, ki je simptom prekomerne aktivnosti amigdale, je danes med ljudmi čedalje bolj razširjeno. Čuječnost utegne pomagati mnogim, ki se soočajo s to težavo.

Čuječnost izboljšuje pozornost in koncentracijo

Ne samo, da se z redno vadbo čuječnosti amigdala zmanjša, oslabljene so tudi komunikacijske povezave med amigdalo in prefrontalno skorjo. Posledica tega je človekova manjša reaktivnost na čustva, ki jih doživlja, pa tudi na zunanje situacije in okoliščine, v katerih se znajde.

Namesto tega se ustvarijo ali pa se okrepijo povezave med deli možganov, ki so zadolženi za višje miselne funkcije npr. pozornost in koncentracijo.

Zmanjšana aktivnost begajočega uma

Trening čuječnosti zniža aktivnost begajočega uma. To je stanje, ko naš um ni usmerjen, ko ne moremo in ne moremo prenehati premišljevati, naše misli skačejo od enega dogodka do drugega, od ene skrbi do druge … S pomočjo čuječnosti lahko naš um lažje in hitreje umirimo.

Čuječnost obrodi sadove samo, če smo pri vadbi vztrajni

Če želimo izkusiti vse opisane pozitivne vplive čuječnosti, potem moramo biti pri vadbi vztrajni; vzpostaviti moramo vsakodnevno rutino in se je držati. Počasi se bomo naučili prepoznati in sprejeti, kaj se v nas dogaja, kateri občutki, čustva in misli v nas živijo. Postali bomo bolj senzibilni in manj impulzivni, obenem pa tudi odporni na negotovost, nemir, bolečino.

Lahko bi rekli, da je vadba čuječnosti podobna vadbi klavirja. Bolj kot vadimo klavir, bolj se v naših možganih okrepijo povezave, ki so vpletene v igranje glasbe.

Bolj kot bomo torej vadili čuječnost, bolj se bodo okrepili tisti deli možganov in tiste nevrološke povezave, zaradi katerih bomo lahko bolje obvladovali čustva, bomo lahko bolj pozorni in bolj vešči koncentracije, naše mišljenje pa bo postalo bolj fleksibilno.

Viri: mindful.org, greatergood.berkeley.org, alenkarebula.com

Preberite še: Trening čuječnosti: dobrodošla pomoč za hiperaktivnega otroka

Foto: mindsome.me, kildarepsychotherapy.com, bustle.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja