Ali vaš otrok nenehno govori? Ne more sedeti za mizo niti pet minut? In zvečer ne zaspi, ker ga misli ne pustijo pri miru? Mnogi bi rekli, da je zgolj malce bolj živahne narave, a utegne se zgoditi, da ima za svoje obnašanje precej globlje razloge.
Kaj je AD(H)D?
Kratica ADD pomeni primanjkljaj pozornosti (angl. Attention Deficit Disorder), kratica ADHD pa pomeni primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti (angl. Attention Deficit Hyperactivity Disorder).
Po besedah kanadskega zdravnika Gaborja Metéja je AD(H)D motnja, ki pomeni zastoj v razvoju, a jo je moč popraviti, povzroči pa jo ena ali več stresnih izkušenj v zgodnjem otroštvu.
AD(H)D lahko opišemo kot skupek treh vrst simptomov.
1. Nesposobnost obvladovanja impulzov.
Pravimo, da so ti otroci impulzivni, se pogosto obnašajo agresivno, nenehno govorijo, vpadajo v besedo, se neprimerno obnašajo itd. A Gabor Mate poudarja, da je impulzivnost, torej nesposobnost obvladovanja impulzov, danes med otroci splošen problem.
2. Fizična hiperaktivnost.
Tisti del možganov, ki je odgovoren za regulacijo fizične aktivnosti ne deluje. Zato so ti otroci nemirni, ne morejo sedeti pri miru in imajo motnje spanja.
3. Nepozornost.
Ti otroci se zelo težko osredotočijo, ko pa se, njihov um hitro odtava kam drugam; pogosto so miselno odsotni in sanjarijo, nikoli ne dokončajo stvari – delo začnejo, a ga hitro opustijo, ker je njihovo pozornost že pritegnilo nekaj drugega. Včasih imajo v glavi pravi vihar misli.
ADD ali ADHD?
Otroci, ki ne izražajo fizičnega nemira – fizične hiperaktivnosti – temveč trpijo predvsem zaradi čustvene impulzivnosti in nepozornosti, imajo motnjo, ki jo imenujemo ADD. Otroci, ki poleg impulzivnosti in nepozornosti izražajo še fizični nemir, imajo motnjo ADHD.
Kaj se dogaja v otroku z AD(H)D?
Otrok z motnjo AD(H)D je sposoben čutiti eno samo čustvo v danem trenutku. Kadar otrok občuti samo eno čustvo, je impulziven. To pomeni, da občuteno čustvo v njem vzbudi impulz k določenemu dejanju. Tega impulza otrok nikakor ne more obvladovati.
To je po besedah kanadskega razvojnega psihologa dr. Gordona Neufelda, sicer v zgodnjem otroštvu čisto naraven pojav; je pravzaprav ena stopnja v otrokovem razvoju. Ta faza otrokovega razvoja traja nekje do 5., 6., 7. leta starosti.
V tem času pa se začne v možganih razvijati prefrontalna skorja, v kateri se mešajo različni občutki in čustva. Takrat otrok postane sposoben čutiti več različnih občutkov hkrati. To fazo razvoja spoznamo po besedah kot so: »Veš mami, zelo sem jezen nate, a te nočem prizadeti.« Ali: »Zelo se veselim nastopa, a se bojim, da se bom zmotil.« Opisana stopnja predstavlja začetek razvoja samoobvladovanja.
Prefrontalna skorja tudi omogoča, da se lahko osredotočimo na eno samo stvar in ignoriramo vse ostalo okoli nas. Tega otroci z AD(H)D niso sposobni.
Lahko rečemo, da je otrok z AD(H)D v nekem oziru obtičal na razvojni stopnji predšolskega otroka.
Kje tičijo razlogi za AD(H)D?
Nekateri strokovnjaki pravijo, da je ta motnja med drugim tudi dedne narave. Vendar je dr. Mate prepričan, da temu ni tako. Po njegovem so izvor AD(H)D-ja stresne situacije v otrokovih zgodnjih letih razvoja, ki odločilno zaznamujejo razvoj možganov in s tem otrokov osebnostni razvoj.
Otrokove reakcije na stres se tako močno vtisnejo v njegove možgane, da imajo le-ti občutek, da se ves čas nahajajo v situaciji, v kateri so ogroženi. Motnje pozornosti so tako nekakšen mehanizem, ki otroku pomaga prenašati za njegov občutek večno prisotno stresno situacijo.
Motnje pozornosti so nekakšen mehanizem, ki otroku pomaga prenašati za njegov občutek večno prisotno stresno situacijo.
Zato velja poudariti, kako zelo pomembna je kvaliteta odnosov v času zgodnjega otroštva, tako v socialnem kot tudi psihološkem oziru.
Dr. Mate je tako prepričan, da je hitro naraščajoče število otrok z motnjami pozornosti odraz čedalje slabše kvalitete družbenega okolja, ki ne omogoča zdravega razvoja možganov.
Namesto, da skušamo popraviti obnašanje otrok, bi po njegovem mnenju morali izboljšati pogoje, v katerih odraščajo in se razvijajo otroci.
Visoka občutljivost
Otroci z AD(H)D motnjo so zelo pogosto visoko občutljivi otroci. Podobno kot občutljiv seizmometer zazna zelo rahlo tresenje zemlje, imajo lahko že manjši fizični in čustveni stresorji velik vpliv na občutljive otroke, ki jih ostali sploh ne zaznajo. Zato so visoko občutljivi otroci večino časa pod stresom.
Tako je lahko zasanjanost oziroma miselna nepozornost otroka z AD(H)D motnjo, zgolj nekakšen obrambni mehanizem pred čustvenim stresom. Naj ponazorim s primerom.
Za visoko občutljive otroke, ki življenje doživljajo zelo intenzivno in zato tudi bolj stresno, predstavlja učenje snovi, ki jih ne zanima, še dodaten stres. Ker ga njihov organizem enostavno ne more več sprejeti, se pred njim zaprejo tako, da so nepozorni. Tega seveda ne počnejo zavestno, temveč instinktivno.
Kako pomagati otrokom z AD(H)D?
Pri zdravljenju AD(H)D-ja so skrb za fizično telo, zdrava prehrana, dovolj kvalitetnega spanca in dovolj telesnega gibanja velikega pomena.
Še posebej pomembna pa je čustvena navzočnost odraslega, ki otroku izkazuje razumevanje, skrb in toplino. Medosebne interakcije, ki negujejo otrokovo čustveno stabilnost, ustvarjajo pozitivne spremembe v možganih. Sproščati se začne dopamin, kemikalija, ki nam omogoči občutek zadovoljstva, blaženosti, sreče, motivacije in koncentracije.
Omeniti velja tudi vadbo čuječnosti, ki za otroka z AD(H)D motnjo sicer predstavlja velik izziv, je pa za njih izredno koristna, saj z njeno pomočjo razvijajo pozornost in sposobnost koncentracije.
Za podrobnejši vpogled v tematiko priporočam knjigo Scattered Minds.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!