Je moj otrok hiperaktiven ali samo nemiren?

Foto: Shutterstock

Zdi se, da je danes označitev otroka za hiperaktivnega že nekaj običajnega in uveljavljenega. Vendar če je vaš otrok nemiren, živahen, poln energije, nenehno v gibanju, zgovoren in radoveden, to še ne pomeni, da je hiperaktiven. Mogoče je samo živahen ali pa nemiren.

Zavedati se moramo, da so vsi otroci kdaj pa kdaj živahni, nemirni, raztreseni, pozabljivi, neorganizirani in nepotrpežljivi. Pedopsihiater Svetomir Bojanin je za portal Detinjarije podal nekaj pojasnil, kako naj starši ločimo hiperaktivnega otroka od otroka, ki je le nemiren.

Kako se obnaša živahen otrok?

Živahen otrok je zelo aktiven, z veliko energije in ustvarjalnosti. Na splošno dobro sodeluje, je lahko vodljiv, prilagodljiv in tudi uspešen. Živahnost je del njegovega temperamenta.

Kako se obnaša hiperaktiven otrok?

Hiperaktiven otrok je izrazito nemiren otrok, katerega nemirnost nima nobenega smisla. Njegova pozornost je izjemno kratkotrajna. Vse, kar vidi, želi doseči, in ko to doseže, ga ne zanima več. Zgodi se, da neprestano prekinja neko še nedokončano dejavnost z namenom, da začne z novo, ki jo nato prav tako pusti nedokončano. Hiperaktiven otrok je pravzaprav otrok razpršene pozornosti. Vsega, kar je novo se hoče dotakniti, si ogledati, pri tem pa zanemari vse, s čimer se trenutno ukvarja – ne zmore tega novega povezati s tem, kar že počne.

Hkrati se z razpršenostjo in oslabitvijo pozornosti poveča motorični nemir. Ti otroci se zdijo neutrudljivi kljub nenehni brezglavi aktivnosti. Če pa dobijo nalogo, da naredijo nekaj načrtovanega, na primer da korakajo kot vojaki ali narišejo nekaj, kar zahteva natančnost gibov in izjemno pozornost, se utrudijo veliko prej kot drugi otroci.

Hiperaktiven otrok ima povečano potrebo po gibanju, njegova pozornost pa se le počasi razvija – pri čemer ne eno ne drugo ne ustreza njegovi starosti.

Če otrok ne pozna omejitev in ga vzgajamo brez meja, se bo drugače obnašal in bo njegovo vedenje spominjalo na klinično sliko hiperaktivnega vedenja.

Kako se obnaša otrok, ki je »le« nemiren?

Nemiren otrok je otrok, ki bi ga večinoma opisali kot pridnega, ima pa povečano aktivnost, ki se lahko kaže navzven kot nekontrolirano gibanje ali pa navznoter kot neke vrste notranji nemir. Nemirnost je lahko tudi odziv na vzgojo, kjer so starši običajno preveč zaščitniški. Ta pretirana zaščita ovira otrokov razvoj. Ko otrok nekaj zmore, mu moramo dati priložnost in odgovornost, da to tudi naredi, saj je to pomembno za razvoj njegove osebnosti.

Če otrok ne pozna omejitev in ga vzgajamo brez meja, se bo drugače obnašal in bo njegovo vedenje spominjalo na klinično sliko hiperaktivnega vedenja. Od takšnega vedenja se bo ločil po tem, da si lahko, ko naleti na nekaj, kar ga zanima, organizira igro, ustvari svoj kotiček in najde svoj mir.

Kakšne so razlike med hiperaktivnim in nemirnim otrokom

Hiperaktiven otrok je ujet v svoj nemir. Enako se obnaša, ko gremo na obisk in ko sami dobimo obiske. Vedno je pričakovano: neorganizirano in neprilagojeno dani situaciji.

Nemiren otrok zna biti sam. Lahko se sam zaigra, zna se igrati z drugimi in v tišini. Je svoboden v svojih odnosih z drugimi in samim seboj.

Kdaj potrebujete pomoč?

Starši največkrat ne moremo objektivno ovrednotiti otrokovega vedenja. Ob sumu na obstoj težav lahko poiščemo pomoč pri šolski svetovalni službi, centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, svetovalnem centru. Po celostni obravnavi s strani strokovnega tima in postavitvi diagnoze je potrebno redno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, kot so pedopsihiater, klinični psiholog, specialni pedagog, delovni terapevt…

Vsi otroci so po naravi poslušni in želijo ubogati svoje starše. Pomembno je, da jih  usmerjamo in vzgajamo z razumevanjem. Razumeti otroka in mu omogočiti, da razume nas, je največje dejanje ljubezni. Nikakor pa otrok ne smemo ustrahovati, saj ubogljivost iz strahu čisto drugače vpliva na osebnost.

V branje priporočamo tudi knjižico Hiperaktiven, nemiren ali samo živahen otrok?, ki so jo izdali v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Kako prepoznamo hiperaktivnega otroka?
• premalo je vztrajen pri dejavnostih, ki zahtevajo zbranost,
• njegova pozornost je kratkotrajna,
• hitro menjuje aktivnosti in jih pogosto ne dokonča,
• slabo je organiziran,
• je pretirano gibalno aktiven,
• odziva se hitro in nepremišljeno, zato se pogosto znajde v težavah in konfliktih,
• slabo obvladuje čustva (jeza, občutljivost),
• njegovo vedenje je za okolico moteče, čeprav ne gre za namerno kljubovalnost ali agresivnost,
• zaradi neprevidnosti je nagnjen k nezgodam,
• v odnosu do ljudi je manj kontroliran,
• med vrstniki je lahko nepriljubljen in osamljen, posledično se lahko razvijejo nizko samospoštovanje in prave vedenjske motnje,
• lahko je gibalno manj spreten ali ima govorne težave,
• bolj umirjen je v kontaktu z eno samo osebo kot v skupini.

Viri: https://www.detinjarije.com/ in https://www.zd-lj.si/

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec