Foto: FlickrEden izmed prvih stavkov, ko smo z našo nedonošenko obiskali njeno pediatrinjo (po odpustu iz porodnišnice), je bil, da naj se z ženo “pripraviva”, ker to je otrok z močno voljo. Na moje začudenje, kako lahko pediatrinja to ve že ob prvem obisku, je slednja dejala, da si nedonošenčki, še posebej pa ekstremni nedonošenčki z močno in neomajno voljo izborijo življenje in ta trma, s katero so preživeli po porodu, jih spremlja tudi naprej v življenju.
640 g odločnosti in vztrajnosti
Ob hčerinem odraščanju je vsak mesec, ki je minil, počasi potrjeval teorijo pediatrinje. Sedaj, ko pa je naša štiriletna nedonošenka vir različnih modrosti, pa sem prepričan, da ne samo, da ima trdno in močno voljo, da doseže, kar si zada, ampak da me (vsaj občasno) prav mojstrsko vrti okoli prsta.
Dejstvo, da se moram sedaj ukvarjati z njeno odločnostjo in občasno trmo, je po svoje najlepše možno darilo, ki mi ga lahko da.
Pogosto občudujem njeno odločnost v pogledu in v ravnanju, ko se upre mojim navodilom. V prvem trenutku se sicer vprašam, kako je mogoče, da se pri svojih štirih letih tako odločno postavi za svoj interes, a se kmalu zavem, da ta njena odločnost izvira še iz obdobja, ko je s 640 g odločno prijokala na ta svet.
In večkrat se zalotim, da ob pogledu na njeno odločnost (lahko bi rekel tudi trmo) pomislim na vse trenutke, ko je bila moja edina želja ob njenem inkubatorju ta, da bi preživela. Dejstvo, da se moram sedaj ukvarjati z njeno odločnostjo in občasno trmo, je po svoje najlepše možno darilo, ki mi ga lahko da. Ker je tudi njena sedanja trma vedno znova dokaz, da živi.
Priznam, ima malo več kredita
Če bi mi takrat, pri njenih 26. tednih, ko sem ta drobižek prvič videl na Oddelku za intenzivno nego novorojencev v UKC Ljubljana kdo ponudil, da bo “največja” posledica njenega prezgodnjega rojstva ta, da mi bo po glavi skakala s svojo trmo, bi takoj podpisal. Brez pomisleka.
Priznam pa, da ob njenem zelo prefinjenem ovijanju okoli prsta tudi (vsaj malo) uživam.
Blagoslovljeni smo, da se sploh lahko ukvarjamo z njeno trmo in močnim karakterjem in dejstvo je, da ima pri svojem trmastem obnašanju občasno malo več kredita. Ta kredit si je nabrala sama, ko se je odločno podala v ta svet in sedaj ga s pridom izkorišča. 🙂
Večkrat mi kdo reče, da me ovija okoli prsta. Seveda se tem trditvam uprem in iščem argumente, da temu ni tako, toda če sem povsem iskren, imajo ti, ki to trdijo, povsem prav. Ampak da ne bo pomote. To ne pomeni, da lahko počne, kar se ji zljubi in da za njo naša družinska pravila ne veljajo. Kje pa. Priznam pa, da ob njenem zelo prefinjenem ovijanju okoli prsta tudi (vsaj malo) uživam. Ne vem, če je to povsem prav, vem pa, da sem iskreno hvaležen, da namesto piskanja vseh možnih aparatov, ki so jo držali pri življenju, poslušam njen glas in njene debate.
Zasluži si, da me občasno ovije okoli prsta
Zato vsi tisti, ki imate brata ali sestro nedonošenko in ste staršem vedno trdili, da mu dovolijo več – naj vas potolažim, da ste imeli prav. Verjetno starši nedonošenčkov le tem dovolimo (vsaj malo) več. Toda to ni zato, ker bi imeli nedonošenčka raje kot njegove sorojence, ampak je preprosto zato, ker smo imeli ob inkubatorju le eno preprosto željo – da živi.
In današnji Svetovni dan nedonošenčkov je idealna priložnost, da smo starši ter bratje in sestre nedonošenčkov predvsem hvaležni. Da živijo, da popestrijo naš vsakdan, pa tudi, da nas ovijajo okoli prsta. Z dobljeno bitko za življenje so si to zaslužili.
Preberi več:
- 17. november – Svetovni dan nedonošenčkov
- “Naša zasluga bo, ali bo otrok ob preizkušnjah trmaril in obupaval, ali pa bo skušal težke situacije obrniti sebi v prid”
