Vedno znova se zaljubim v svojo ženo

Foto: Freepik

Nedelja zjutraj. V kopalnici se je urejala za k maši. Obstal sem na vratih in jo pogledal. Globoko sem zavzdihnil in si rekel: »Uau.« Čudovita je.

Še kakšen mesec in minilo bo 20 let, odkar se poznava. 14 let zakona je za nama. V tem času pa ogromno čudovitih trenutkov, nepozabnih doživetij in prekrasnih  spominov. A tudi veliko preizkušenj in padcev ter napornega pobiranja.

In ko jo takole gledam, si mislim, kako to, da se vse to na njej nič ne pozna. Vse, kar sva doživela, bi lahko na njej pustilo globok pečat. Tako na njeni zunanjosti kot v notranjosti. A imam občutek, da je njen nasmeh po vseh teh letih še bolj čaroben in njena toplina, ki jo razdaja vsem nam, še toliko večja.

V tem jutru me ni prvič prešinilo, da če bi jo spoznal danes, bi se še enkrat zaljubil vanjo. In kar je najbolj zabavno, vsake toliko imam občutek, da dejansko se spet zaljubim vanjo. Po vseh teh letih je zame tako čudovita in popolna, da pozabim, da je od prve zaljubljenosti minilo že dvajset let.

Zaljubite se vedno znova

Mlade zaljubljence ali pa tiste, ki se pripravljajo na skupno pot, pogosto svarijo, da zaljubljenost mine in da se prava ljubezen med njima pokaže šele, ko metuljčki v trebuhu nehajo letati. Kar nedvomno drži. A ob tem pozabimo na nekaj drugega.

Naloga obeh je, da se trudiva, da se bova vedno znova ponovno zaljubila drug v drugega. Seveda ne na način, kot je to bilo, ko sva ob začetku najine poti iskala pozornost drug drugega na vse možne načine. Zaljubljenost lahko doseževa z drobnimi pozornostmi, skupnimi trenutki, komplimenti. Če vem, kaj je ženi všeč, bom to storil zanjo. Vidim, da se njeno oko ustavi na meni, ko se uredim zanjo, zato bom to naredil večkrat. Opazim, kako se sprosti, ko si vzameva čas, si privoščiva kakšno pijačo v dvoje in brezskrbno kramljava. Vse to, kar nama je bilo tako domače in samoumevno pred poroko in pred prihodom otrok. Vse to, kar naju je zbližalo pred dvajsetimi leti in kar krepi občutek (zaljubljenosti) med nama še danes.

Po vseh teh letih je zame tako čudovita in popolna, da pozabim, da je od prve zaljubljenosti minilo že dvajset let.

Mogoče je res prevladujoče mnenje, da se po določenem času v (so)zakonca ne moreš več zaljubiti. Da smo iz zaljubljenosti prešli v večno ljubezen, ki je trdna in neizbrisna vez in je nadomestila zaljubljenost, znotraj katere smo bili v začetku v nekem svojem svetu. A jaz se s tem povsem ne strinjam.

Poskusimo in potrudimo se, da se bomo znova zaljubili drug v drugega. Saj na začetku naših zvez nismo premikali gora (vsaj ne večino časa 🙂 ), da bi se prikupili drug drugemu. Delali smo drobne poteze, majhne pozornosti, za katere smo menili, da nas bodo v luči partnerja malo povzdignile.

Tisto, kar smo takrat naredili bolj na avtopilotu, ker smo imeli cilj, da se prikupimo drugemu, moramo danes narediti bolj ciljano. Odločiti se za to in se ne prepustiti občutku, da smo svoje že dosegli. Da ni potrebe, da se ženi zdim simpatičen, da ni nujno, da stvari počneva skupaj, da je sedaj vseeno, kako izgledava – vse to ne drži. Ravno nasprotno. K vsemu temu moramo stremeti in vložiti trud za vse to. Ker danes je težje kot takrat, ko sva začela. Zaradi pomanjkanja časa in vseh mogočih obveznosti. A zato toliko bolj dragoceno. Nikoli ne pozabimo na to, kaj vse smo bili takrat pripravljeni narediti. Kaj pa danes?

Možje, povejmo jim to!

Se spomnimo, koliko krat smo si v začetku naših zvez izmenjali kompliment. Moški, pohvaliti smo znali vse, kar nam je prišlo na misel, vse za to, da bi naša punca (bodoča žena) opazila, da smo mi opazili neko spremembo na njej. Ali pa da smo opazili trud, ki ga je vložila v to, da se je uredila za nas itd.

Poskusimo in potrudimo se, da se bomo znova zaljubili drug v drugega.

Vse to, na kar danes mogoče prepogosto pozabimo. Droben nasmeh, objem in izraz občudovanja. To je vse, kar v večini primerov potrebujejo naše žene, da se počutijo, da smo spet zaljubljeni v njih.

Verjamem, da ima vsak par še kakšen svoj ritual (lahko tudi intimen), skozi katerega si izkazuje ljubezen. Negujmo to. Dajmo drug drugemu vedno znova pokazati, kako dragoceni smo si v naših življenjih.

Povejmo, da smo še vedno zaljubljeni v vse to, kar nas je pred leti in desetletji pripeljalo na skupno pot.