Pepelnica: “Spreobrni se in veruj evangeliju!”

Vir: Pixabay

Pustne norčije in dobrote še niso pozabljene, ko se že prične popolnoma drugačen čas. Čas poti vase, čas preizkušanja svoje trdnosti, čas, ko skušamo vsaj del poti prehoditi skupaj s trpečim Kristusom.

Kdaj je pepelnica?

Datum pepelnice se iz leta v leto razlikuje. Kako ga določimo? Čeprav nam je včasih to znal razložiti skoraj vsak, danes tega mnogi ne vedo. Datum začetka posta se vedno določi glede na datum praznika velike noči. Ta datum pa se določi glede na to, kdaj, po prvem pomladanskem dnevu, torej po 21. 3., je prvič na nebu videti polno luno. Prva nedelja, ki temu sledi, je velikonočna nedelja. In potem gremo dneve šteti nazaj. Post je dolg 40 dni in prav toliko jih moramo prešteti, pa pridemo do pepelnične srede. Če boste šteli, boste hitro ugotovili, da to na prvi pogled ne drži. Zakaj? Zato, ker se šest postnih nedelj ne šteje v postni čas.

Prvi možni datum velike noči je torej že 22. 3, če je na spomladansko enakonočje tudi polna luna. In seveda je pozno v aprilu zadnji možni datum, ko praznujemo veliko noč v tistih letih, ko je na nebu prva polna luna šele po slabih štirih tednih od začetka koledarske pomladi. Možno pa je tudi marsikaj vmes.

Zakaj traja post 40 dni?

Uspešen post ni nekaj izoliranega v našem življenju, ampak stanje duha, ki mora biti bogato prepredeno z molitvijo.

40 dni je trajal čas, ko je hudič skušal Jezusa. Ima pa številka štirideset tudi bogato simboliko v svetopisemskih berilih. Štirideset let je trajalo blodenje Izraelcev po puščavi, ko so iskali pot v obljubljeno deželo. Štirideset dni se je postil tudi Elija, preden je odgovoril na svoj klic. Mojzes je bil ob prejemu desetih zapovedi na gori štirideset dni, prav toliko pa so jih imeli na voljo prebivalci mesta Ninive pred spreobrnjenjem. Vsi ti dogodki so pomenljivi tudi iz stališča človeškega življenja. Naši dnevi so polni večjih in manjših skušnjav, hkrati pa je naše življenje polno čakanja, spreobračanja iskanja in poskušanja, če je pot prava, varna, zanesljiva, če nas pelje proti želenemu cilju.

Česa se spominjamo na pepelnico?

V starih časih so začetek pepelnične srede ob polnoči naznanili zvonovi. Ljudje, ki so do tedaj morebiti še bili pustno razpoloženi, so sneli svoje maske in nehali praznovati. Pričel se je postni čas.

Verniki gremo ta dan k maši, kjer smo deležni obreda pepelenja. Ob tem se spominjamo stvarjenja Adama, ko mu je Bog izrekel besede: »Prah si in v prah se povrneš!« Vernikom duhovnik na teme potrosi ščepec pepela iz ostankov lanskih oljčnih vejic in ga pokriža. Takrat se spomnimo tudi tega, da je vse, kar imamo, s čimer se ponašamo in na kar smo ponosni, v primerjavi s tem, da smo Božji otroci, ničvreden pepel. Priznamo svojo neizmerno majhnost.

V prah spremenimo tudi svoje srce, da postane voljno in se odpre spreobrnjenju. Takrat ga lahko vzame v roke Gospod in ga preoblikuje  po svoji podobi. To je tudi osnovni smisel vseh postnih aktivnosti.

Kako pa se lahko postimo?

Najpogosteje se ob tem pojavi misel na post od mesa. V resnici pa je to le majcen delček duhovne askeze, ki nam je na voljo, da se postavimo v primerno držo do Boga in ljudi, s katerimi živimo. V času vsakovrstnega preobilja je to pogosto tudi najpreprostejša izbira, od katere pa pogosto ni veliko koristi. Idej, kaj izbrati za svoj duhovno postni izziv, je toliko, kot je ljudi.

Vsak post lahko z leti doda kakšno novo krepost, ki nam pomaga skozi burne čase življenja, ki jih doživi vsakdo. Čemu se odpovedati, kaj  uvesti v življenje, v čem se premagati … Uspešen post ni nekaj izoliranega v našem življenju, ampak stanje duha, ki mora biti bogato prepredeno z molitvijo.

Ko bomo letos priča obredu pepelenja, zaprimo oči in po tiho povabimo Jezusa, da nam pomaga slediti vzkliku: »Spreobrni se in veruj Evangeliju!«


Preberi še: