Kako lahko z drevesom ohranimo spomin na pokojnega

Foto: Shutterstock

Navada je, da v spomin našim dragim pokojnim osebam prižgemo svečko ali položimo šopek cvetočih rož. Lepo se mi zdi, da znamo ljubezen do oseb, ki jih več med nami, izkazati tudi na viden, zunanji način, čeprav se mi zdijo še pomembnejši  spomini, ki jih nosimo v svojih srcih.

Njim v spomin

Prižgemo svečko, plamen upanja, ljubezni, miru in spomina. Čudovito, lepo in simbolično, a plamen hitro dogori. Dan, dva, morda teden dni … Čeprav v naših srcih žari naprej, je na pokopališču ugasnil. Od njega je ostala le plastična embalaža, ki bo obremenila okolje. S tem smo naravi namesto nečesa lepega, zapustili napor, breme, tujka s katerim se težko sooči.

Kaj pa, če lahko naravi s spominom na rajne pomagamo?

Simbolika dreves

Drevesa so zares čudoviti simboli življenja. Njihova rast se začne iz drobnega semena, ki ga je posadil človek, morda ptica ali celo veter. Rasti začno počasi, nežno in krhko, a zanesljivo, pogumno in vztrajno. Iz drobnega semena zraste drobno drevesce, sadika, sejanček, kot bi rekli po domače. In iz te drobne rastline se prične razvijati mlado drevo, ki v simbiozi živi z mnogimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vsi skupaj nam pokažejo, da lahko navkljub razlikam, različnim izgledom, potrebami, danostmi, živimo skupaj. Skupaj v zaupanju, medsebojni pomoči in povezanosti. To pripomore temu, da iz mladega drevesa zraste veliko mogočno drevo, ki nudi senco popotniku na vroč dan.

Mar ljudje sploh vemo, kaj vse nam drevesa nudijo? S senco, sadovi in plodovi nas razvajajo in nam morda na takšen način izražajo naklonjenost in dobrodošlico. Najbolj pa drevesa nagovarjajo jeseni in pomladi. Vsako jesen znova nam s tem, ko odvržejo pisano listje, pokažejo, kako je lahko tudi minljivost nekaj lepega. Nekaj zares čudovitega in pomembnega. S tem naredijo prostor novim listom, ki pomladi, ko si že zelo želimo videti novih začetkov, rojstev in živih barv, poženejo in nam dajo upanje. Upanje, da je pred nami novo, lepo in prijetno leto.

Življenje najde pot / Predanost življenju

Čeprav lahko drevesa človek zelo enostavno uniči s tem, da pohodi drobno rastlino, veliko le nekaj centimetrov, dokazujejo, da je mogoče preživeti tudi v najtežjih pogojih. Kjer je malo vode in hrane, kjer morda celo ne pričakujemo življenja, je velikokrat moč videti različne vrste rastlin, tudi dreves. S tem nam res očitno kažejo, da življenje najde pot. Življenje najde pot. Kratka, a močna in zelo sporočilna poved.

Drevo za Življenje

Slovensko društvo Hospic je zagnalo projekt Drevo za življenje, ki nam namesto sveč in ostalih spominov na naše rajne, ki hitro propadejo in obremenijo okolje, ponudi možnost za življenje. V spomin na nam drago osebo, lahko oddamo donacijo, ki bo pokrila stroške zasaditve drevesa. Drevo bo posajeno v enem izmed Parkov Življenja, ki nastajajo po Sloveniji. Prvi je v Mozirskem gaju, ki je bil močno poškodovan v poplavah avgusta 2023. Ob drevesih bo plakat, na katerem bodo zapisana imena vseh oseb, ki so jim ta drevesa posvečena.

Del donacije pa bo namenjen otrokom, ki so se soočili s težko izgubo, ki je ne zmorejo predelati sami. Slovensko društvo Hospic tem otrokom brezplačno omogoči udeležbo na Taboru Levjesrčni, kjer z otroki delajo strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci. Pomagajo jim pri soočanju s čustvi ob njihovi izgubi, da bodo lažje živeli naprej. Ker je organizacija takšnega tabora povezana z visokimi stroški, bodo tudi drevesa precej pripomogla k pokrivanju teh stroškov.

Zasaditev drevesa predstavlja živ spomin. Spomin, ki bo rastel, se razvijal, živel v simbiozi z ostalimi in soustvarjal naravo. Namesto, da svečka ugasne, drevo raste. Drevo, ki je posvečeno določeni osebi, lahko večkrat obiščemo in tudi na takšen način ohranjamo lep spomin na to osebo, se o njej pogovarjamo in jo simbolično obiskujemo. Skupaj lahko soustvarjamo okolje, kjer bomo o naših dragih rajnih govorili, se jih spominjali in jim ponudili prostor, da živijo v naših srcih.