Kako sem začel peči kruh in se učil dobrodelnosti?

Foto: osebni arhiv

Kakšno leto pred izbruhom pandemije je peka kruha postala stalnica mnogih mlajših in starejših ljudi po Sloveniji, pa verjetno tudi drugod. Tudi jaz sem se nekako kar po naključju odločil, da bi rad sam spekel svoj prvi kruh.

“Mami! Kako se speče kruh?” se je zaslišalo iz mojih ust, na drugi strani pa so se hitro začela navodila za peko. Kruh je relativno dobro uspel, skupaj z njim pa je v meni vzplamenela ljubezen do peke tega široko uporabnega živila.

Moj prvi kruh je bil ajdov z orehi. Ko sem zares osvojil njegovo pripravo, sem se lotil tudi peke belega, mešanega, temnega in pirinega kruha. Nekdo mi je rekel, da je ajdov kruh z orehi najzahtevnejši za pripravo, kar mi je dalo veliko zagona, saj če znam speči tistega, bom znal pripraviti tudi kateregakoli drugega!

Peka kruha me je hitro zasvojila, včasih smo komaj pojedli enega, ko je bil pečen že drugi. Nato pa sem na spletu čisto slučajno naletel na recept za pripravo fermentiranega kruha, za pripravo katerega potrebujemo manj kvasa. V tistem obdobju je bil kvas zelo iskan in ga je bilo v trgovini le redko moč kupiti, zato je bil to recept, ki je bil več kot dobrodošel. Med pripravo testa sem ugotovil, da ta kruh zahteva precej manj časa, ker ga za razliko od ‘običajnega’ ni potrebno nič gnesti. Sestavine se le premeša in pusti. To sem storil zvečer, ga pustil čez noč in si mislil: ‘’Uau, to pa je enostavno! Bo tako dober kot so bili prejšnji?’’

Ne vem, katere besede bi lahko uporabil, da bi opisale nasmeh, presenečenje in hvaležnost, ki sem je bil deležen, ko sem ljudem podaril doma pečen kruh.

Naslednje jutro se, še preden bi si uspel umiti zobe ali zajtrkovati, odpravim v kuhinjo, prižgem pečico in testo previdno postavim vanjo. Zaradi hitenja sem se na pečici (skoraj pričakovano) opekel! Pa nič zato, navdušenje in pričakovanje je odtehtalo bolečino. Po nekaj manj kot uri čakanja kruh vzamem iz pečice. ‘’Je to sploh mogoče?!’’ si rečem, ko zagledam kruh, kakršen ni bil še noben doslej. Napeta skorja, omamen vonj in šumenje, ki ga je povzročila fermentacija testa. Prerezan kruh pa je bil še več kot to, ker so mu luknjice dale zares rustikalen pridih. Takrat sem si obljubil, da pečem samo še fermentiran kruh. In res sem ga. Vsak dan vsaj enega.

Naša štiričlanska družina ni uspela toliko jesti kot sem jaz pekel, zato sem pričel sveže, velikokrat še vroče hlebce poklanjati starejšim osamljenim sosedom. No, pa tudi drugim prijateljem, odlično se je obnesel tudi kot skromno darilo ob obisku kakšne družine. Ne vem, katere besede bi lahko uporabil, da bi opisale nasmeh, presenečenje in hvaležnost, ki sem je bil deležen. Mnogi ljudje so kruha veseli, ker je domač. Vedo, da je bil narejen s srcem in nenazadnje vsakemu pride zelo prav!

Veselje ob pripravi kruha, nato pa še občutek, da sem storil dobro delo, me je vsak dan znova navdajalo z motivacijo, da ne preneham s peko.

Najprej veselje ob pripravi kruha, nato pa še ob občutku, da sem storil dobro delo, me je vsak dan znova navdajalo z motivacijo, da ne preneham s peko. Ta je sedaj stalnica v mojem življenju že nekaj let. Ne več vsak dan, kadar le uspem, pa se z veseljem lotim peke. Običajno en kruh ostane doma, drugega pa podarim in upam, da s tem nekomu polepšam dan. Sedaj, ko razmišljam o tem, ugotavljam, da me je kruh zares naučil dobrodelnosti in smisla v dajanju. Ni potrebno dati veliko, včasih več kot darilo pomeni že dejstvo, da smo se na nekoga spomnili. Zato ni važno, če poklonimo kruh, šopek rožic ali svojo bližino, pomembno je le, da iskreno izkažemo svojo pozornost in na tak način skrbimo, da je v naši družbi prijetno sobivati.

Navodila za pripravo fermentiranega kruha

Potrebujemo:

  • 500 g moke

¼ kocke svežega kvasa ali vrečka suhega kvasa

  • žlica soli
  • mlačna voda
  • plastična posoda
  • plastična vrečka
  • posoda s pokrovom primerna za pečico
  • kuhalnica

Postopek:

Najprej moko stresemo v dovolj veliko plastično posodo (testo bo naraslo za približno dvakrat do trikrat), ob rob damo žlico soli, ki jo malo pomešamo z moko, nato pa kvas nadrobimo v moko. Počasi dodajamo mlačno vodo in zmes mešamo. Količina vode je odvisna od moke, nastati pa mora rahlo tekoče, lepljivo testo. Nastalega testa ni potrebno gnesti, pomembno je le, da se sestavine zmešajo. Posodo pokrijemo s plastično vrečko in jo pustimo dvanajst ur. Brez skrbi, ure niso obvezujoče, če se nam mudi, dodajmo malček več kvasa in testo bo za peko pripravljeno že v približno petih urah, lahko pa pustimo tudi nekoliko več kot dvanajst ur. Preden gre testo v pečico, jo moramo skupaj s posodo in pokrovom segreti na 220 stopinj Celzija, med tem pa dobro pomokamo pult, desko ali kakšno drugo površino, kamor nato zvrnemo testo. Testo mora biti rahlo in mehko, deloma tekoče. Deluje kot, da je sestavljeno iz nitk in mehurčkov. Nato ga prepognemo iz vsake strani, torej primemo levi vogal in ga nekoliko prepognemo proti desni strani do približno sredine, nato od desne proti levi, od zgoraj dol in od spodaj gor. Morda se sliši nekoliko komplicirano, ampak obljubim, da je enostavno! Posodo in pokrov vzamemo iz pečice, hlebček še nekoliko pomokamo in ga brez peki papirja ali olja zvrnemo v pekač, ga pokrijemo in postavimo v pečico. Pečemo 20 minut na 220 stopinj Celzija, po 20 minutah pokrov odkrijemo in temperaturo zmanjšamo na 200 stopinj Celzija ter pustimo v pečici še 20 minut. Kruh nato vzamemo iz pečice in ga pustimo, da se ohladi, najbolje je, če imamo možnost na kakšni rešetki, da se hladi iz vseh strani.

Odlične nasvete in recepte za peko kruha najdete tudi v knjigi Drožomanija: knjiga o peki kruha in peciva z drožmi, ki jo najdete v naši spletni knjigarni.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Bravo Jon! Tudi pri nas je bilo zelo podobno in zdaj že več kot leto nismo kupili kruha in jemo le domačega. Jaz ga sicer delam malce drugače, pa mi je tale vaš v izziv. Zadnje čase delam izključno s suhim kvasom (odkar mi potica s svežim kvasom ni vzhajala!), pa me zelo zanima, kaj pride pred tistim “g” v vašem receptu – očitno je številka nekam ušla. Mislim pa, da najbrž polovica paketka suhega kvasa, ker je cel zavojček za pol kilograma moke. Drži? Vse dobro in prijazen pozdrav, pa veliko veselja s kruhom še naprej, Simona

  2. Moja draga tudi redno peče kruh. To je privilegij. Kakovost življenja je tako večja. Nekaj fantastičnega je, ko hiša zadiši.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja