Vir foto: ShutterstockMnogi ljudje se neradi pogovarjajo o smrti, izgubi in žalovanju, kaj šele, da bi o tem razmišljali sami. Ne glede na to ali se smrti bojimo ali menimo, da razumemo njen potek, pa je boleče, ko doživimo izgubo.
Pri tem leta umrlega niti niso pomembna. Sprva si tega nisem znal razložiti in nisem razumel, zakaj žalujoči želijo to osebo obdržati na tem svetu, če pa je kakovost njenega življenja že več kot očitno pod tisto, ki bi si jo zaslužila. Ali ni popolnoma razumljivo, da osebi privoščimo večni mir in počitek? Sedaj to razumem. JJ Heller pravi: ‘’Zlomljeno srce je srce, ki je bilo ljubljeno.’’
Ljudje imamo zares izjemno sposobnost: ljubiti. Ljubezen je zares izjemna moč, ki spreminja naša življenja in ves svet na bolje. In vezi, ki jih ustvarimo, zameglijo naš pogled na starost, ker ta sploh ni pomembna. Šteje le čustvena vez, ki smo jo ustvarili. Zato je pomembno biti razumevajoč in čuteč, ko spremljamo žalujoče na poti žalovanja.
Mnogi se ne želijo ali pa ne znajo spopasti s čustvi, ki nastanejo ob izgubi.
Izguba ni vezana samo na osebe
Boleča je lahko tudi izguba domače živali, selitev v drug kraj ali celo državo. Popolnoma običajno je, da nas boli ločitev od nekoga ali nečesa, kar nam veliko pomeni. Ravno to je pokazatelj naše ljubezni, navezanosti in čustev, ki jih premoremo. Žal se mnogi ne želijo ali pa ne znajo spopasti s čustvi, ki ob tem nastanejo. To krati njihov notranji mir, prav tako pa o izgubi veliko težje razmišljajo ali se pogovarjajo.
Žalovanje otrok
Otroci so zaradi izgube pogosto veliko bolj zaznamovani, kot je videti na prvi pogled. Zanje je značilno, da velikokrat čutijo veliko več kot to, kar pokažejo. Doživeta izguba jih lahko zelo zaznamuje. Takrat je še posebej pomembno, da se z njimi o tem pogovarjamo, jim razlagamo, predvsem pa pustimo prostor za njihove misli in občutja. Ob tem bomo krepili našo vez z njimi, kar je izjemnega pomena v vsakdanjem življenju. Ko smo soočeni z izgubo, je ta vez lahko pomemben dejavnik pri premagovanju žalosti.
Vsak človek se z žalovanjem spopada na svoj način. Nekaterim pomaga, da se o osebi pogovarjajo, drugim ustrezata samota in mir, tretji veliko jočejo … Pomembno je, da sprejmemo žalovanje v obliki, kot se izrazi.
Posebnosti žalovanja pri otrocih*
Do tretjega leta ne razumejo smrti, prevzamejo pa čustva ljudi okoli njih. Kažejo znake ranljivosti, lahko pride do spremembe odnosa do hrane, spanja, močenje postelje, več jočejo.
Od tretjega do šestega leta mislijo, da je smrt nekaj začasnega, kot je spanje ali službena odsotnost. Verjamejo, da njihove misli, dejanja in besede lahko povzročijo smrt, da je ta kazen za slabo obnašanje.
Od šestega do devetega leta se začenjajo zavedati dokončnosti smrti, ne zmorejo razumeti njene univerzalnosti, bojijo se, da je nalezljiva, lahko imajo težave pri besednem izražanju občutkov ali doživljajo občutke krivde.
Od devetega do trinajstega leta se zavedajo podobno kot odrasli. Zavedajo se, da vsa živa bitja umrejo, lahko se odzovejo, kot da se ni nič zgodilo, kasneje pa zapadejo v globoko žalost.
Od trinajstega do osemnajstega leta imajo enake predstave o smrti kot odrasli. Zanje je smrt moteča sovražnica, nemir, racionalizacija ali romantiziranje smrti, čutijo potrebo po obujanju spominov na umrlega.
Če otrok svoje nerešeno žalovanje prenese v odraslo dobo, je zelo možno, da bo v prihodnjih odnosih težko ljubil in zaupal. Zato je izjemnega pomena, da otrok (pa tudi odrasli) svojo izgubo od-žaluje.
Kako torej pomagati otroku pri soočanju z izgubo?
Dovolimo mu žalovanje
Vsak človek se z žalovanjem spopada na svoj način. Nekaterim pomaga, da se o osebi pogovarjajo, drugim ustrezata samota in mir, tretji veliko jočejo … Pomembno je, da sprejmemo žalovanje v obliki, kot se izrazi.
Ustvarimo prostor za pogovor
Verjetno se bo otrok želel pogovarjati o izgubi. Morda bo to takoj, morda kasneje. Kadarkoli že, pomembno je, da ustvarimo varen prostor za pogovor brez obsojanja. Otrok nas lahko s kakšnim vprašanjem preseneti in morda odgovora ne bomo našli v tistem trenutku. Ne vznemirjajmo se, ne dajajmo lažnih odgovorov. Lahko recimo rečemo, da bomo o tem razmislili in drugič povemo odgovor.
Delimo občutek ljubljenosti
Izrednega pomena je, da otroka ‘opomnimo’, da ga imamo zares radi. Če se je soočil z izgubo, je mogoče občutil, da ga nekdo nima več rad. Povejmo in pokažimo mu, da ga imamo neizmerno radi. Čustvena toplina žalujočemu dobro dene.
Zakaj je pomembno, da se otrok sooči z izgubo?
Ena od pionirk hospic gibanja, Christine Longaker, pravi, da če otrok svoje nerešeno žalovanje prenese v odraslo dobo, je zelo možno, da bo v prihodnjih odnosih težko ljubil in zaupal. Zato je izjemnega pomena, da otrok (pa tudi odrasli) svojo izgubo od-žaluje, sicer jo bo vse življenje nosil sabo kot breme nedokončanega žalovanja.
Na pomoč! Ne znam se soočiti z izgubo, ne vidim več smisla, moj otrok se po izgubi vede nenavadno, ne vem kako mu naj pomagam …
Kam po pomoč?
- V slovenskem društvu Hospic je na voljo brezplačna podpora žalujočim odraslim in otrokom, prav tako spremljanje kronično bolnih in umirajočih …
- Proces žalovanja po smrti ljubljene osebe je osrednja tema knjige “Tvoja pot – Sopotnik skozi izkušnjo žalovanja”. V njej najdete napotke, nasvete in informacije, ki vam bodo morebiti pomagale na vaši oz. otrokovi poti žalovanja. Njena avtorica, mag. Urška Petak, je bila tudi gostja v sklopu video oddaj Iskreni “Ko žaluje otrok”.
*Vir: Slovensko društvo Hospic
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
