Terapevtski vpliv petja v starosti

Foto: osebni arhiv

Spomladi 2022 so me vprašali ali bi vodila pevske vaje v Domu, saj se je kar nekaj stanovalcev navduševalo nad petjem. Povabila sem bila vesela, saj rada pojem, Dom pa tudi poznam, ker sem pred invalidsko upokojitvijo delala tam.

Prve vaje so bile bolj skromno obiskane, kasneje pa smo se oblikovali v stalno zasedbo 12 do 14 stanovalcev iz Doma in tudi iz oskrbovanih stanovanj. Dobivamo se vsak torek od 9.30 do 10.30. Oblikovala sem mapo, kjer imamo izbor petdesetih lepih slovenskih narodnih pesmi. Večino jih pevke in pevci dobro poznajo, a zapeti jih skupaj, ubrano, dvoglasno … to pa ni kar tako. Članice in člani PZ Gorca zelo radi pojejo in imajo dober čut za petje. Poleg izjemne ljubezni do pesmi imajo tudi ostro uho za harmonijo, zato so pri petju do sebe zahtevni.

Po mnogih vajah smo imeli tudi “nastope” npr. rojstni dan Doma, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, 100-letnikov, pikniki v Domu. Veselimo se tudi mesečnih obiskov oddelka Spominčica, kjer se še posebej opazi terapevtski vpliv petja na dementne stanovalce.

Kar naenkrat ni bilo dogodka v Domu, kjer ne bi sodelovali tudi mi. Pevkam in pevcem je to vedno bolj všeč, saj imajo tako naše vaje dodaten smisel. Kar nekajkrat smo se v pogovarjali, zakaj nas ni še več, saj se med seboj poznajo in vedo, da bi še marsikdo lahko prepeval z nami. Saj ne gre toliko za številčnost kot pa željo, da bi bilo še več stanovalcem tako lepo kot nam v pevskem zboru.

Zakaj pojemo?

Milena D., 76 let: petje me vedno znova vrne v spomine mladih dni, veselje do življenje.

Vera L., 85 let: petje mi pomeni zelo veliko. Radi smo peli že v otroštvu, v krogu družine, v pevskem zboru sem pela 22 let. Sedaj sem tukaj in sem se rada vključila v naš zbor. Rada pojem, ker doživljam takšno veselje in zadovoljstvo.

Tone S., 82 let: pobuda, da se ponovno, na stara leta, pridružim petju, je bila absolutno prava odločitev. V mladosti sem igral harmoniko po vseh mogočih orkestrih. Petje mi je bilo prav tako v veliko veselje. Sedaj po dolgem času spet igram harmoniko in prsti niso pozabili prijemov! Zgleda, da je to kot kolo 🙂 enkrat ga voziš in nikdar ne pozabiš.

Adolf B., 86 let: zelo rad pojem. Vse življenje sem rad prepeval v pevskem zboru in veselilo me je, ko so ljudje radi poslušali. Sedaj v Domu si s petjem izpolnim prosti čas. Veseli me, ko nas na nastopih stanovalci radi poslušajo, se veselijo, zapojejo. Takrat radostno začutim, da še lahko nekaj dam sočloveku in nisem le v breme, skrb.

Frida P., 80 let: moja družina je bila polna glasbenikov, saj je mama pela in igrala kitaro, brat pa je igral fagot. Moji hčerki sta igrali klavir in violino, jaz pa sem bila bolj pri petju, za sebe. Za kaj več takrat nisem imela časa, a sedaj je drugače. Veliko prostega časa v starosti v Domu si zapolnim s petjem v našem zboru, saj nastopamo na prireditvah Doma.

Jožica M., 84 let: v moji družini smo vedno radi peli. Veliko let sem pela v cerkvenem zboru  in to veselje do petja ostane. Sedaj rada prihajam na petje tudi v domski zbor, saj si tako krajšam tudi prosti čas.

Barbara L., 87 let: že kot majhna deklica sem rada pela. Mama mi je povedala, da sem kot dvoletna punčka v cerkvi pela tole pesmico: “Marija gre v nebesa, nas vabi za seboj. Mi gremo, mi gremo vsi radi za teboj.”  Cerkveno petje je ostala moja velika ljubezen vse življenje. V svojem kraju Korena sem organizirala zbor ljudskih pevk, s katerimi sem prepevala 17 let. Zdaj jih ni več … Tudi moj glas ni več, kar je bil, vendar z veseljem pojem tudi v starosti, v domskem zboru.

Marinka M., 77 let: pela sem že od malega, bila v vseh šolskih zborih. Petje me razveseljuje in povezuje z naravo. Kadar sem v naravi, bi najraje zapela in kadar pojem, se mi še bolj razkrivajo lepote v naravi.

Ema Z., 80 let: pri nas doma smo peli že od malega, predvsem ženske. Mama, sestra in jaz smo bile pravi ubrani trio. Pesmi so lepe in čudovito odpeta pesem mi pove več kot samo govorjena beseda. Petje gre iz srca, je iskreno. Ne moreš biti hinavec, če zapoješ lepo pesem. Res velja izrek: kdor poje, zlo ne misli.

Neža L., 92 let: vedno sem rada prepevala. V službi, kjer sem delala, smo imeli zbor in tam sem pela do penzije. Sedaj v starosti marsikaj ne zmorem več, petje pa mi je, hvala Bogu, še ostalo.

Ana L. 92 let: rada pojem, ker mi le-to vzbuja prelepe občutke. Duševno in telesno občutim lepoto pesmi, to me dviga; včasih mi gre kar na jok, ko slišim lepo petje. Tega prelepega fizičnega odziva na glasbo in petje enostavno ne znam opisati. Vpliva na vsa področja v mojem življenju, pomaga mi živeti.

Snježana V., 56 let: moji člani zbora so tudi mene izzvali, naj povem, kaj mi pomeni petje.

Ljubezen do pesmi, petja sem verjetno podedovala, saj je bil moj oče pevec v opernem zboru v SNG MB. Opera mi je bila blizu in uživala sem v gledališču. Sama sem pela v zboru v osnovni šoli, kot odrasla pa v cerkvenem zboru. V službi v Domu upokojencev kot medicinska sestra sem prostovoljno še organizirala in vodila pevski zbor zaposlenih ter ostarelih. Sedaj sem invalidsko upokojena in sem si spet vzela čas za mojo ljubezen: petje in zbor.

Zapeta pesem je zame izražanje globokih čustev, preko katerih se lahko povezujem. Lahko se spominjam lepih časov, lahko izpovedujem lepa čustva, lahko pa se duhovno poglabljam, molim in častim Boga.

V težavah življenja in bolečinah v bolezni me je glasba in petje vedno dvigovalo, utrjevalo vero, upanje, ljubezen. Moj mož nima posluha in zato zelo ceni ter vzpodbuja petje. Zborovsko petje me je vedno pritegnilo, saj je harmonija petja tolikih pevk in pevcev skupaj zame težko, a mojstrsko delo. V Dom prihajam kot prostovoljka. Zaradi bolezni multiple skleroze ne zmorem več delati kot medicinska sestra v Domu, zato mi je takšna povezava s starostniki dragocena.

Darovati svoj prosti čas za petje je zame užitek, saj rada pojem. Obenem pa mi daje občutek vrednosti, koristnosti, da še nekaj zmorem, znam pomagati starostnikom. Petje je za nas poživljajoči adrenalin, vzpodbujajoča terapija, meditacija, veselje, krepitev pozitivne samopodobe, pomoč sebi in tistim, katerim pojemo. Ob našem petju poslušalci vedno radi zapojejo, se nasmehnejo, ploskajo, tudi plešejo…. in zato radi pojemo. Zakaj pa ne bi?