Rada sem ženska. Nikoli ne bi zamenjala z moškim spolom. Nikoli nisem blagrovala moških, češ njim pa gre bolje, lažje v življenju. Menim, da imamo oboji svoje specifične naloge v življenju s pomočjo katerih rastemo drug ob drugem in dopolnjujemo drug drugega.
Telesno smo zanimive in všeč mi je bilo, če sem s primernim urejanjem telesa to še poudarila. Vedno sem rada telovadila, saj sem se tako počutila bolje. Če pa se ženska po telovadbi počuti dobro, je samozavestna in tudi izgleda dobro. Prav tako uživam v svoji duhovni in čustveni globini, ki mi je dana kot ženski po Božjem načrtu. Vedno znova se zahvaljujem Stvarniku za ženstvenost v čutenju in doživljanju sočloveka in Boga na čisto drugačen način kot moški.
Kot deklica se ne spominjam, da bi imela težave z nasprotnim spolom. Res pa je, da sem bila vedno bolj visoke rasti in močnejše postave … verjetno so se me spoštljivo izogibali. Z mojim dozorevanjem se je ta distanca še povečevala. Dekleta smo si zarotniško izmenjevale izkušnje z menstruacijo in vsem, kar spada zraven. Fantje so nas le od daleč opazovali in otročje zbadali.
Kot dekle sem uživala v branju knjig in rada sem prepevala v pevskem zboru. V šoli mi je dobro šlo in študirala bi lahko karkoli, vendar v mojem srcu je že bilo odločeno. Medicinska sestra bom. Verjetno sem vedno nosila v sebi skrb za sočloveka, saj sem se z veseljem vključila v Bratstvo bolnikov in invalidov – takrat BBI- kot njihova spremljevalka. Vzporedno s srednjo šolo sem se z njimi oblikovala, osebnostno in poklicno. Prav vsak invalid, ki mi je do-pustil negovati svoje telo, mi je podaril tudi svoje življenjske izkušnje. Modrost, ki je ni bilo v mojih učbenikih. Ja, tudi fantje so bili zraven in v tem obdobju sem ugotovila, da se z vrstniki nimam kaj pogovarjati. Bila sem bolj resne sorte.
Prav vsak invalid, ki mi je do-pustil negovati svoje telo, mi je podaril tudi svoje življenjske izkušnje. Modrost, ki je ni bilo v mojih učbenikih.
Prehitro sem spoznala, kako alkohol ruši družino, odnose, zato sem bila vedno previdna in opazovala, kdo in koliko pije. Pri BBI sem spoznala sedanjega moža. Šarmanten, starejši, ne pije alkohola in z njim se da pogovarjati. S sočutjem in humorjem je pristopal k bolnikom in invalidom. Ja kaj pa še hočem, bila sem zaljubljena. Po letu in pol sva se poročila. Ko zdaj gledam nazaj, lahko le hvalim Boga za vodstvo do poklica in moža.
Kot žena sem vedno ljubljena in zanj na prvem mestu. Zame bi naredil vse, kar je v njegovi moči. Vedno sva se veliko pogovarjala, kar je bilo zdravilno za najin odnos. Vseskozi sva bila tudi v zakonski skupini, kar toplo priporočam vsem zakoncem. Tam lahko najdeš pravo razumevanje v zakonskih težavah in podporo. Ko začneš obupovati in misliš, da si edini v stiski, najdeš v zakonski skupini pravo sočutje, podporo in usmeritev naprej. Ob duhovni pomoči sva bila vedno znova usmerjena navzgor, k Tretjemu v najinem zakonskem odnosu. Ko sva mislila, da sva sama obtičala, sva se v svoji nemoči obračala v Bogu po za-upanje.
Hvala Bogu za čudovito snaho, ki ničesar ne vzame za slabo in me vedno znova sprejema dobronamerno.
Kot mama sem imela kar veliko dela. Če gledam s stališča mamic sedanjega časa, sem bila še zelo mlada, ko sem rodila prvega sina. Zelo sva si želela otroke in prihajali so na tri leta. Nazadnje sta naju presenetila dvojčka. Trije sinovi in ena hči so bili kar zalogaj ter izziv mojim organizacijskim sposobnostim. Tukaj sva se dobro dopolnjevala z možem, ki mu ni bilo nič pretežko. Samo takšnega moža lahko ima medicinska sestra. V mojem triizmenskem delu medicinske sestre me je vedno podpiral ne le s pogovorom, ampak tudi s skrbjo za otroke, za vsa gospodinjska dela, vožnje na treninge, skavte… Hvala Bogu, vsi trije sinovi in hči so zdravi, sedaj že odrasli.
Najstarejši je poročen in tako sem postala tašča. V tej vlogi se preizkušam že osmo leto. Moje vodilo pri tem je – ne počni ničesar, kar ne bi želela sama sebi kot mlada žena. Vem, da me še velikokrat zanese in mogoče želim pomagati tam, kjer ni moje mesto. Hvala Bogu za čudovito snaho, ki ničesar ne vzame za slabo in me vedno znova sprejema dobronamerno.
Medicinska sestra lahko ima le takšnega moža. V mojem triizmenskem delu medicinske sestre me je vedno podpiral ne le s pogovorom, ampak tudi s skrbjo za otroke, za vsa gospodinjska dela, vožnje na treninge, skavte…
Imam čudoviti vnukinji, saj sem že sedmo leto babica. To je res nekaj najboljšega, kar se mi dogaja sedaj, v zrelih letih. V družbi vnukinj zelo uživam, njun objem je moja čista sreča. To lahko potrdijo moji domači, saj pravijo, da postanem v družbi vnukinj čisto drugačna. Kadar se nasmehneta, me prevzame toplina, ki prežene bolečine iz mojega bolnega telesa. Njune risbice hranim v posebni mapi. V fotografije poskušam ujeti dragocene spomine skupnih praznovanj, pihanje svečk, obiskov in drugih pomembnih dogodkov. Fotografije rada dam v okvirje in razstavljam v moji galeriji – stopnišču naše hiše. Tukaj se najde vse: Nežin 7.rojstni dan, Emin 5.rojstni dan, najina 35.obletnica poroke, gradnja hiše pri mladi družinici, kako smo poleti z vnukinjama lovile polže, kje smo plavali na morju, kdo sta pradedek in prababica,… in nekje vmes tudi citat iz Sv. pisma od apostola Petra. Razvajam ju z malenkostmi, ki pa ne škodijo in ne rušijo njune vzgoje. Na to posebno pazim, saj se zavedam, kako zahtevno je vzgajati otroka.
Prihaja pomlad, ki jo vedno bolj z veseljem pričakujem. Veselim se zvončkov na moji gredi, lahkotnejše garderobe, toplih sončnih juter. Vnukinji sta že na skirojih in mi kličeta: “Glej babi, kak hitro mi gre…” Opiram se na palico, ju opazujem, se smejim in se zahvaljujem:
Hvala za vse, kar prejemam, dobri Bog.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Zelo dobro podan pogled na to, kaj pomeni biti ŽENSKA.
Tudi jaz si nikoli nisem želela nič drugega, kot biti ženska in bila sem zadovoljna v vlogi dekleta, žene, matere in none.
Današnje ženske, ko se otepajo materinstva, da tako lažje – napredujejo v gradnji karijere, so v veliki zmoti. Biti na starost sama brez otrok in vnukov, je bedno.
Imeti vnuke je res nekaj lepega.
Milena, to je vaša izkušnja. Tudi jaz sem rada ženska. Vendar nikoli ne bom vedela zakaj pa neka druga ženska ni rada ženska,nikoli ne bom sodila,zakaj ne more/noče otroka,zakaj gradi kariero…Itd. tega obsojanja je itak v naši družbi preveč.
Zakaj vas moti ženska s kariero in brez otrok? A se njeno življenje kaj vašega tiče? Živi in pusti živeti,na tem jaz delam že celo življenje. In tudi razumem,da imajo ljudje različne razloge,zakaj se odločijo za to ali drugo pot. Kaj pa če je zadovoljna v tem? Zakaj mislite,da nekdo,ki nima otrok,ni srečen?
Zakaj mislite,da bo osamljena,ko bo stara in ne bo imela vnukov?
Jaz poznam kar veliko osamljenih starejših ljudi,ki imajo odrasle otroke in vnuke,pa se ne obiskujejo,kaj pa to?
Tudi jaz sem rada ženska, žena, mama, nona. Otroci mi predstavljajo smisel življenja, prav tako vnuki. Z veseljem jim kaj dobrega skuham (se nimam za super kuharico) in spečem. Vnučkoma sem prebrala nešteto pravljic, jih vozila na sprehode, se igrala z njimi z žogo, zmolila z njima večerno molitev pred spanjem. Kadarkoli lahko prideta k meni na “mini” počitnice.
Tiste ženske, ki nimajo otrok, ki so predane karieri, sigurno imajo za to vzrok. Morda so bile nezaželjene zgolj zato, ker so se rodile kot deklice, morda so bile razočarane v ljubezni in ponižane od nasprotnega spola, morda celo zlorabljene ali posiljene.
Koliko ženskih zarodkov je umorjenih pred rojstvom, zgolj zato, ker so ženski! Posledice takih krutih dejanj so danes vidne na Kitajskem, kjer si fantje zelo težko dobijo dekle, ker je deklet bistveno manj. Tudi 21. stoletje še vedno ni prineslo ženskam prave svobode in spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Zato ne smemo obsojati tistih žensk, ki so drugačne, ki drugače razmišljajo in si ustvarijo svoje življenje. Priznam, tudi jaz težko razumem ženske, ki ne marajo imeti otrok, vendar si mislim, da imajo vzrok. Sigurno v sebi nosijo kakšno razočaranje.